Vlada v predlogu zakona za prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja
Vlada je na torkovi dopisni seji sprejela predlog novele zakona o rudarstvu. Med rešitvami v zakonu je tudi “prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja”, so po dopisni seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Predlog tudi na novo opredeljuje vlogo Geološkega zavoda Slovenije v postopkih prostorskega načrtovanja.
Kot navaja predlog zakona, objavljen na spletnih straneh DZ, bi bilo v skladu z njim prepovedano izkoriščanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem. Bi pa bilo mogoče pridobiti rudarsko pravico za izkoriščanje, ki vključuje tehnologijo hidravličnega lomljenja pod mejo obsežnega hidravličnega lomljenja.
To pravico bi bilo mogoče pridobiti pod vrsto pogojev. Tako bi se lahko v vrtino vtiskalo manj kot 1000 kubičnih metrov vode na fazo lomljenja oziroma manj kot 10.000 kubičnih metrov vode v celotnem postopku, znane in v Sloveniji dovoljene pa bi morale biti vse sestavine, ki se za namen hidravličnega lomljenja dodajajo vodi.
Vrtina, preko katere se bi izvajalo lomljenje, bi morala biti locirana, konstruirana in testirana na tesnost tako, da ne bi moglo priti do iztekanja ogljikovodikov ali onesnaževal na površino in njihovega izliva v tla oz. vode ali prehajanja v zrak. Zagotovljeno bi moralo biti tudi ustrezno ravnanje z onesnaževali, onemogočen bi moral biti izliv ogljikovodikov in onesnaževal v vodonosnike.
Predlagan pogoj je tudi, da se s hidravličnim lomljenjem ne povzroči stika različnih vodonosnikov ali mešanja fluidov v različnih geoloških plasteh, da se vrtanje izvaja z navpičnimi vrtinami z odklonom vrtine od vertikale do 10 stopinj ter da ne nastane škoda za druge dejavnosti v okolici vrtine.
Širše gledano se s predlagano novelo zakona, kot so zapisali na vladi, odpravlja različne pomanjkljivosti, ki jih je vsebovala že prvotna različica zakona, nekatera področja pa se dodatno ali na novo urejajo.
Z novelo se prenaša pristojnosti nosilca urejanja prostora za prostorsko načrtovanje na lokalnem nivoju z ministrstva, pristojnega za rudarstvo, na Geološki zavod Slovenije.
Zaradi napredka na področju računalništva sta na novo opredeljena pojem in vsebina rudarske knjige, dodana je možnost vključitve različnih evidenc ter različnih aplikacij za pomoč pri vlaganju vlog, priglasitvi osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo, poročanju o zalogah in virih in podobno.
Dodatno so urejena tudi vprašanja, ki se nanašajo na upravljanje z mineralnimi surovinami, dana je podlaga za podaljšanje obstoječih rudarskih pravic v posebnih primerih.
Na novo je reguliran tudi postopek opustitve izkoriščanja, dodana je možnost začasnega ali trajnega deponiranja viškov mineralne surovine pri izvajanju državnih projektov, dodatno je urejeno področje inšpekcijskega nadzora, uvedene so podlage za učinkovitejše ukrepanje v primerih nelegalnih kopov in drugo, so še navedli na vladi.
Med rešitvami so tudi določitev nadomestila za pridobljeno mineralno surovino za zavezanca sanacije nelegalnega kopa, bolj jasna ureditve nekaterih vprašanj v zvezi z ugasnitvijo rudarske pravice, bolj jasna ureditev pridobivanja mineralnih surovin ob izvajanju gradbenih del in opredelitev posebnosti pri izvedbi državnih projektov ter poenostavitev in do-regulacija popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del.
Prav danes bodo imeli sicer člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo na klopeh predlog novele zakona o rudarstvu, ki so jo vložile poslanske skupine Levica, LMŠ in SD. V skladu z njihovim predlogom bi v Sloveniji v celoti prepovedali pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga.
DZ je o predlogu z enako vsebino glasoval že štirikrat in vsakič odločil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tokrat pa je predlog na seji novembra lani prestal prvo obravnavo in torej nadaljuje zakonodajno pot.