Referendumi 2024: Volivci tudi o uvedbi preferenčnega glasu na DZ volitvah

Med tremi posvetovalnimi referendumi, ki bodo 9. junija, se bodo volivci izrekali tudi o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Ker za takšne spremembe volilnega sistema doslej nikoli ni bilo zadostnega političnega soglasja, predlagatelji referenduma, Gibanje Svoboda, pričakujejo, da bo politiko k temu spodbudila volja volivcev.

Referendumsko vprašanje se glasi:

Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni
zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil
odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev?

Izvedbo posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu je marca predlagala največja vladna stranka Gibanje Svoboda. Kot so tedaj pojasnjevali, želijo volivcem zagotoviti odločilen vpliv na izbiro kandidatov, ki jih bodo zastopali v DZ. V sedanjem sistemu razdelitve mandatov z volilnimi okraji in volilnimi enotami je namreč teža glasu volivcev bolj odločilna pri dodelitvi mandatov listam, in ne posameznim kandidatom. Volivec prispeva glas kandidatni listi, izvolitev posameznega kandidata pa je odvisna predvsem od porazdelitve glasov znotraj volilne enote in na ravni države.

Uvedba preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev – te bi ohranili le na administrativni ravni – bi po oceni predlagateljev in vlade pomenila doslednejšo izvedbo zahteve 80. člena ustave, ki govori o odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Da morajo imeti volivci odločilen glas pri izbiri poslanca, je opozorilo tudi ustavno sodišče, ki je leta 2018 zaradi razlik v velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje.

Državni zbor je leta 2021 neskladnost z ustavo popravil tako, da je spremenil meje volilnih okrajev, ni pa bilo dovolj politične volje za spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Zadnji takšen poskus sega v leto 2020, sicer pa je bilo od leta 2013 v zakonodajni postopek vloženih pet predlogov za uvedbo prednostnega glasu. Vsi so bili neuspešni, saj je za spremembe volilne zakonodaje v DZ potrebna dvotretjinska večina, a takšnega soglasja doslej ni bilo.

Da bodo vpliv volivcev na izbiro poslancev zagotovile z uvedbo preferenčnega glasu, so se v koalicijski pogodbi zavezale sedanje koalicijske stranke. Ker pa je tako široko politično voljo težko doseči, so v Svobodi predlagali referendum, katerega rezultat naj bi bil “popotnica državljanov politiki vseh strank” za sprejem ustreznih sprememb.

A popolnega soglasja glede izvedbe referenduma tudi v koaliciji ni bilo. Od koalicijskih strank so poleg Svobode predlog za razpis referenduma podprli v Levici, medtem ko so v SD ocenili, da volivcem ne ponuja konkretne možnosti, kako uvesti preferenčni glas, zato so se glasovanja vzdržali. So pa glasove za razpis referenduma prispevali v NSi, kjer prav tako podpirajo uvedbo preferenčnega glasu. Temu pa ostro nasprotujejo v SDS, saj naj bi z uvedbo prednostnega glasu in ukinitvijo okrajev izničili moč podeželja ter dali prednost izpostavljenim in medijsko uveljavljenim kandidatom.

Institut prednostnega oziroma preferenčnega glasu sicer v Sloveniji poznamo pri izbiri poslancev v Evropskem parlamentu, o katerih bodo volivci odločali na isti dan, torej 9. junija. Ravno preferenčni glas je že marsikdaj premešal načrte strank in posameznim kandidatom, ki so denimo kandidirali kot zadnji na listi, pa bili vseeno izvoljeni ali pa na prvem mestu ostali praznih rok.

Pobudniki referenduma (Svoboda) so ZA, ker:

– menijo, da volilna zakonodaja volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na mandate kandidatov za poslance v DZ, kot to omogoča preferenčni glas;

– je ustavno sodišče 2018 ugotovilo, da so območja volilnih okrajev neustrezna;

– želijo dvigniti volilno udeležbo.

Nasprotniki referenduma so PROTI, ker menijo, da:

– da bi z uvedbo preferenčnega glasu izničili moč podeželja ter novih, manj uveljavljenih kandidatov;

– da bi se o spremembi volilne zakonodaje morala poenotiti politika;

– iz samega referendumskega vprašanja ni jasno, kako bi volilni sistem za DZ volitve spremenili.