NIJZ z donečo zaušnico Golobovi nespametni vladi: Uporaba konoplje prinaša pomembna tveganja za zdravje prebivalstva, še posebej pri mladostnikih!

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob pobudah o spremembi zakonske regulacije opozarja na pomembna javnozdravstvena tveganja, ki so povezana z uporabo konoplje, in sicer posebej pri mladostnikih. Uporaba konoplje zaradi splošnega prepričanja o neškodljivosti oz. celo koristnosti konopljinih pripravkov narašča, so navedli.

Uporaba konoplje v medicinske namene je v Sloveniji dovoljena že deset let, so v zapisu na spletni strani izpostavili na NIJZ. Dostopnost do zdravil s kanabinoidi je omogočena vsem bolnikom, ki takšno zdravljenje potrebujejo in jim ga svetuje zdravnik. Po mnenju NIJZ mora biti medicinska konoplja kot druga zdravila regulirana in varna za uporabo ter v pristojnosti medicinske stroke.

Opozorili so na raziskave, ki kažejo na škodljivost uporabe konoplje pri mladostnikih, saj povzroča spremembe v funkciji in strukturi možganov. Med najpogostejše posledice se uvrščajo okrnjen kratkoročni spomin, tesnobnost, panika ter preganjavica. Pogostejše so še težave v šoli in v odnosih s sovrstniki. V primeru dolgotrajne uporabe so spremembe lahko nepovratne in privedejo do pomembnega upada funkcioniranja, zmanjšane socialne vključenosti, zmanjšane kakovosti življenja in neuresničevanja mladostnikovih potencialov.

Zgodnji začetek uporabe in redna uporaba konoplje v mladosti lahko vodi tudi do razvoja hujših duševnih motenj, kot so psihotične in depresivne motnje, ter predstavlja večje tveganje za razvoj odvisnosti od drugih drog kasneje v življenju. Pri mladostnikih, ki redno uporabljajo konopljo, lahko težave vztrajajo tudi po prenehanju uporabe, so opozorili. Omenili so še tveganja za povišan srčni utrip, povišan krvni tlak, povečano tveganje za srčni infarkt in celo srčni zastoj.

Slovenija ima po razširjenosti rabe konoplje med mladostniki po navedbah NIJZ že sedaj nezavidljive rezultate v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Približno vsak sedmi 15-letnik in vsak tretji 17-letnik jo je že kdaj v življenju uporabil konopljo. Med dnevne uporabnike konoplje se uvršča dober odstotek 15-letnikov in nekaj manj kot trije odstotki 17-letnikov.

Kot so navedli, lahko uporaba konoplje povzroči škodo tudi osebam, ki je ne uporabljajo. Opozorili so na pasivno kajenje in večje tveganje v prometu zaradi zmanjšane psihofizične sposobnosti za vožnjo. Raziskave kažejo, da ponekod narašča uporaba konoplje v nosečnosti, kar predstavlja tveganja za zdravje ploda. Obstajajo tudi raziskave o škodljivih vplivih THC na kognitivne funkcije, ki so opazne kasneje v času odraščanja. Vse pogostejše pa so tudi zastrupitve s konopljo, so omenili na NIJZ.

Vse našteto po njihovih navedbah pomeni dodatne obremenitve zdravstvenega sistema in socialnih služb. Omejevanje dostopa do vseh psihoaktivnih snovi s potencialom za zlorabo je najosnovnejši in eden izmed dokazano najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov politike na tem področju, ki zmanjšuje zdravstvene in širše negativne posledice, so izpostavili.

Na volilno nedeljo, 9. junija, bo pred volivci tudi odločitev o več referendumskih vprašanjih. Med drugim se bodo na posvetovalnem referendumu, katerega pobudnica je Gibanje Svoboda, izrekali o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Referendumski vprašanji se glasita:

"Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje
v medicinske namene?"

"Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje
za omejeno osebno rabo?"

Predlog za posvetovalni referendum, s katerim bi preverjali naklonjenost volivcev zakonski ureditvi pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene, so ob tedanji poplavi predlaganih posvetovalnih referendumov v parlamentarnem postopku v sredini marca v DZ vložili poslanci največje vladne stranke Svoboda. Kot so ob tem pojasnili, so se za to odločili, saj konopljo uporablja že veliko ljudi in gre za uporabno rastlino, ki je “žal dobila preveč negativno konotacijo”.

Zakonodajno-pravno služba DZ je medtem še pred obravnavo predloga na pristojnem delovnem telesu DZ opozorila, da referendumsko vprašanje vsebuje več vsebin, ki so lahko tudi ločljive, saj se nanašajo na različne načine ravnanja s konopljo, ki so tudi po veljavni pravni ureditvi različno urejeni. V mnenju so opozorili tudi, da je predlagano referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, saj uporabljeni termini nimajo povsem enoznačnega pomena. Poleg tega je referendumsko vprašanje izhajalo iz predpostavke, da v veljavnem pravnem sistemu vsebina, na katero se nanaša vprašanje, kot celota ni dovoljena, čeprav po veljavni pravni ureditvi ni dovoljena le v delu, ki se nanaša na gojenje konoplje v medicinske namene.

Poslanski skupini Svoboda in Levica sta zatem v luči omenjenega mnenja na dan obravnave predloga posvetovalnega referenduma na odboru DZ za zdravstvo pripravili dopolnilo, s katerim so ime predloga posvetovalnega referenduma spremenili v predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje za medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Prvotno vprašanje, ki se je glasilo “Ali ste za to, da bi bila v RS pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?” pa so z dopolnili spremenili v dve vprašanji.

V opoziciji so že ob obravnavi predloga na matičnem delovnem telesu DZ, kasneje pa še večkrat v nadaljnjem parlamentarnem postopku takšni potezi ostro nasprotovali. Pobudnikom referenduma so očitali procesne nepravilnosti in zlorabo poslovnika DZ pri preoblikovanju referendumskih vprašanj, ki bi po njihovem mnenju morala biti predmet dveh referendumov.

S postopkovnimi predlogi sta opozicijski SDS in NSi umik ali preložitev glasovanja o predlogu poskušali doseči še na plenarnem zasedanju, a neuspešno, zato so obravnavo predloga na seji DZ obstruirali. Po tistem, ko je DZ sprejel tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, s katerim je kot datum izvedbe določil 9. junij, so se v opoziciji obrnili na ustavno sodišče. Vložili so zahtevo za ustavno presojo odloka s predlogom za prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. Predlog za začasno zadržanje je ustavno sodišče že zavrnilo. Nadaljnje postopke pa bodo vodili absolutno prednostno.

Pobudniki referenduma (Gibanje Svoboda) so ZA, ker menijo, da:

– bi bilo smiselno ob že dovoljenem prometu in uporabi konoplje v zdravilih urediti tudi gojenje, pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene;

– bi ob sprostitvi uživanja konoplje za omejeno osebno rabo na tem področju uvedli tudi večji nadzor ter zagotovili standardizacijo in konkretnejše ozaveščanje prebivalstva;

– bi z legalizacijo omejene osebne rabe konoplje v Sloveniji prispevali k večji varnosti uživalcev konoplje, saj se zaradi prepovedi konoplje lahko na trgu prepovedanih drog pojavlja veliko bolj psihoaktivna in nevarna konoplja, širi pa se tudi uporaba nevarnih sintetičnih kanabinoidov;

– bi z zakonsko ureditvijo in nadzorom tega področja zagotovili nakup in uporabo varnih izdelkov iz konoplje, katerih proizvodnja bo regulirana in nadzorovana.

Nasprotniki referenduma so PROTI, ker menijo:

– da referendumski vprašanji površno naslavljata pomembno javnozdravstveno problematiko, ki bi jo bilo treba nasloviti s stroko, ne pa da o tem odločajo laiki;

– da je posvetovalni referendum nesmiseln, saj je uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji že urejena;

– da je sprememba prvotnega referendumskega vprašanja vodila v zlorabo poslovnika DZ in oblikovanja dveh vsebinsko drugačnih referendumskih vprašanj, ki bi morali biti predmet dveh referendumov;

– da bi bil posledično referendum v nasprotju z ustavo, zato so se obrnili na ustavno sodišče za presojo ustavnosti odloka o razpisu referenduma.