Referendumi 2024: Volivci tudi o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Volivci se bodo 9. junija izrekali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlog za posvetovalni referendum je marca vložila koalicija tik pred sejo DZ, na kateri so predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zavrnili. Menili so namreč, da morajo o tako širokem družbenem vprašanju odločati državljani.

Referendumsko vprašanje se glasi:

Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do
pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?

DZ je marca začel obravnavati predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga v parlamentarno proceduro lani vložili s podpisi volivcev. S predlogom so, kot so pojasnjevali, želeli neozdravljivo bolnim z neznosnimi bolečinami zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki bi bila varna in pravno urejena.

Predlog zakona je po splošni razpravi v DZ zaključil zakonodajno pot. V koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levica so ga sicer načelno podprli, vendar so tik pred glasovanjem vložili pobudo za posvetovalni referendum z vprašanjem, ali so volivci za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Za predlog posvetovalnega referenduma so se odločili, saj menijo, da gre za širše družbeno vprašanje. Prepričani so, da bi zakonska ureditev tega področja neznosno trpečim umirajočim, ki si želijo lahke smrti, omogočil doslednejše uveljavljanje te vrednote. Pri tem pa posameznikom, ki jim življenjski nazor ali versko prepričanje nalaga prizadevanje za ohranjanje življenja tudi, ko je to povezano s hudim trpljenjem, ne bi krnil možnosti življenja.

V opozicijskih SDS in NSi so že predlogu zakona na splošni razpravi v DZ ostro nasprotovali. Poslanka SDS Alenka Jeraj je med obravnavo izpostavila, da predlog podpira “kulturo smrti, namesto življenja”. Poslanka NSi Iva Dimic pa je poudarila, da bi morali namesto tega urediti dostop do paliativne oskrbe.

SDS in NSi sta konec aprila na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo odloka referenduma. Menili sta, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju z ustavo, med drugim s 17. členom, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo.

Prav tako sta SDS in NSi zahtevali zadržanje odloka za razpis referenduma do odločitve ustavnega sodišča. To bi lahko vplivalo na datum izvedbe referenduma, ki je sicer predviden na dan evropskih volitev, torej na 9. junij. Kdaj bo ustavno sodišče odločalo o tem, še ni znano. Je pa ustavno sodišče že zavrnilo predlog SDS in NSi za zadržanje posvetovalnega referenduma o rabi konoplje.

Obstoječa slovenska pravna ureditev prostovoljnega končanja življenja sicer ne omenja. Kazenski zakonik med kaznivimi dejanji opredeljuje napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru. Zakon o pacientovih pravicah pa določa, da ima bolnik, ki je sposoben odločanja o sebi, pravico zavrniti zdravstveno obravnavo, če to ne ogrozi zdravja in življenja drugih. Zakon tudi določa, da mora zdravnik, če oceni, da je odločitev bolnika v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in bi lahko ogrozila njegovo življenje, poskušati bolnika o tem prepričati.

V Zdravniški zbornici Slovenije so ob obravnavi predloga zakona opozorili, da mu nasprotujejo. Napovedali so, da bi mnogi zdravniki pri izvajanju zakona uveljavljali ugovor vesti. Tudi v Slovenskem zdravniškem društvu so opozorili, “da sodelovanje ali uboj bolnika ne pritiče zdravniškemu poklicu”. Izpostavili so, da bi država morala poskrbeti za dostopno paliativno oskrbo, s katero bi izboljšali odnos do umirajočih.

Pobudniki referenduma (Svoboda, SD, Levica) so ZA, ker menijo, da:

– gre za širše družbeno vprašanje;

– zakon bi neznosno trpečim umirajočim, ki si želijo lahke smrti, omogočil doslednejše uveljavljanje te vrednote, ne da bi posameznikom, ki jim življenjski nazor ali versko prepričanje nalaga prizadevanje za ohranjanje življenja tudi, ko je to povezano s hudim trpljenjem, krnil možnosti življenja;

– Slovenija bi z legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila državam, ki uzakonjajo prostovoljno končanje življenja, denimo Nizozemski.

Nasprotniki referenduma so PROTI, ker:

– so zdravniške organizacije imele veliko pomislekov ob konkretnem predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je pripravilo društvo Srebrna nit in ga je DZ sicer zavrnil;

– opozarjajo, da je človeško življenje v skladu z ustavo nedotakljivo, zato so se obrnili na ustavno sodišče za presojo ustavnosti odloka o razpisu referenduma;

– menijo, da mora Slovenija primarno okrepiti področje paliativne oskrbe.