Festival duševnega zdravja med drugim priložnost za povezovanje in razbijanje predsodkov 

V četrtek bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal prvi Festival duševnega zdravja. Ta bo priložnost za povezovanje organizacij s področja duševnega zdravja in spoznavanja različnih virov pomoči, pa tudi za aktivnosti, s katerimi bodo razbijali predsodke in zmotna prepričanja o duševnem zdravju, pred dogodkom izpostavljajo organizatorji.

“Zdelo se nam je pomembno, da na tak način poskušamo spodbujati pogovor, razmišljanje in ukrepanje na področju duševnega zdravja. Z majhnimi koraki prispevamo k opismenjevanju prebivalstva, tako da ponujamo kredibilne informacije o duševnem zdravju, skrbi zanj in o virih pomoči,” je v pogovoru za STA namen dogodka predstavil predstojnik centra za duševno zdravje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Matej Vinko.

Poleg celovite predstavitve področja duševnega zdravja v Sloveniji je pomemben cilj festivala tudi povezovanje različnih akterjev. Po besedah koordinatorice festivala Nuše Crnkovič na terenu namreč opažajo, da je razumevanje duševnega zdravja in virov pomoči še vedno zelo omejeno, predvsem na področje psihiatrije ali psihoterapije.

Festival priložnost za spoznavanje različnih virov pomoči

Eden ključnih poudarkov festivala bo zato predstavitev že obstoječih programov in virov pomoči. K sodelovanju so povabili številne nevladne organizacije, društva in ustanove, ki so dejavne na področju duševnega zdravja. To so na primer nevladne organizacije za poklicno rehabilitacijo, organizacije, specializirane za odvisnost, za zagovorništvo pravic oseb s težavami v duševnem zdravju ali za pomoč žrtvam nasilja.

“Zelo veliko je tudi organizacij, katerih glavno področje ni duševno zdravje, a je njihovo delo na področju duševnega zdravja ključnega pomena, saj imajo stik z različnimi skupinami in lahko vplivajo posredno. Tak primer so univerze, ki imajo psihosvetovalnice za študente in jim tako pomagajo, da pridejo do pomoči,” je dejala. Med drugim je izpostavila tudi centre za krepitev zdravja, ki jih mnogi še vedno ne poznajo.

Organizacije se bodo predstavile na 47 stojnicah, festival pa bo ponudil tudi predavanja in delavnice, namenjene mladostnikom, študentom, delovno aktivnim in starejšim. Udeležbo na predavanjih in delavnici je treba sicer predhodno prijaviti. A kljub zapolnitvi mest vsem zainteresiranim svetujejo, da na festival pridejo 10 minut pred dogodkom in tam povprašajo o prostih mestih, sej se lahko zgodi, da se kljub prijavi kdo delavnice ali predavanja ne udeleži.

Poleg tega bo festival ponudil tudi svetovanja za mlade starše, živo knjižnico, ustvarjalni kotiček, kotiček za telesne vaje in kotiček za razbijanje mitov, je še naštela Crnkovič. Živa knjižnica bo ponudila priložnost za pogovore z osebami z izkušnjami okrevanja po duševni stiski, kreativni kotiček bo pokazal pomen ustvarjalnega izražanja pri krepitvi duševnega zdravja, v kotičku za telesno aktivnost pa bodo strokovno usposobljeni vaditelji predstavili zmerne oblike vadbe, s katerimi lahko tudi manj telesno aktivni posamezniki postopoma krepijo svoje zdravje in počutje.

Z razbijanjem predsodkov in zmotnih prepričanj nad stigmatizacijo

V kotičku za razbijanje mitov bodo predstavili aktivnosti za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja in duševnih stisk. Kot ugotavlja Vinko, je stigma, kljub temu da o duševnem zdravju govorimo več, še vedno prisotna. Prisotna bo, vse dokler bo družba dopuščala, da človek zaradi neke svoje osebne značilnosti, na primer duševne motnje, ne more realizirati svojih potencialov, kot nekdo, ki tega nima, je opozoril.

Del stigme so tudi predsodki in napačna prepričanja o duševnem zdravju, zato je zelo pomembno opismenjevanje o duševnem zdravju, vse od tega, kaj so duševne stiske, kje iskati pomoč in kako ji prepoznavati pri sebi, je izpostavila Crknovič.

Po Vinkovih besedah bo namreč vsak izmed nas vsaj enkrat doživel hudo duševno stisko. Raziskave kažejo, da se bo več kot 80 odstotkov ljudi enkrat v življenju znašlo v situaciji, ko bi nas lahko obravnavali kot osebo, ki potrebuje specialistično zdravljenje. “To ne pomeni, da bo vsak od nas pristopil in izkoristil to možnost zdravljenja, ker imamo ljudje tudi sami načine, kako se soočamo s stiskami,” je dejal. A če ne poiščemo pomoči, še ne pomeni, da naša kakovost življenja ni zmanjšana in da to ne vpliva na naše funkcioniranje v družbi, je dodal.

Podobno je izpostavila tudi Crnkovič. “Razumevanje duševnega zdravja v naši družbi je še vedno precej črno-belo, imaš ali nimaš duševne motnje. Ne pozabimo na to, da lahko imaš motnjo, a imaš še visoko stopnjo kakovosti življenja. Duševna motnja ne pomeni, da ne moreš delati ali se vključevati v družbene aktivnosti. Po drugi strani pa ni nujno, da imaš diagnozo duševne motnje, da si slabše razpoložen, nemotiviran, brez nekih ciljev, čutiš neizpolnjevanje lastnih potencialov,” je dejala.

Sistemski ukrepi počasni, priložnost za prve spremembe na lokalnem nivoju

Priložnost festivala zato vidijo tudi v premiku družbenega diskurza v bolj celostno razumevanje duševnega zdravja. Tudi sicer je za NIJZ pomembno medresorsko sodelovanje pri naslavljanju dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje, pa niso nujno neposredno povezani z zdravstvom. Vinko je pri tem izpostavil področje zaposlovanja, bolniške odsotnosti, vračanje na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti …

A velike, sistemske spremembe so zahtevne in počasne, zahtevajo veliko usklajevanja. Vinko zato eno od prvih priložnosti vidi v povezovanju akterjev na področju duševnega zdravja v lokalnem okolju, kjer imajo pregled nad specifičnimi potrebami okolja, pa tudi možnostim, ki jih imajo na razpolago.