Slovenija med državami z največjim upadom bralne pismenosti

0

Slovenija se je v mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS 2021 s 23 točkami manj v primerjavi z letom 2016 uvrstila med države z največjim upadom bralne pismenosti. Se je pa Slovenija kljub temu s 520 točkami uvrstila nad srednjo vrednost lestvice PIRLS, ki znaša 500.

Največje število točk, 32, sta v raziskavi bralne pismenosti v primerjavi z letom 2016 izgubili državi Azerbajdžan in Kazahstan. Z 31 izgubljenimi točkami sledi Južna Afrika, Latvija je izgubila 30 točk, nato pa sledi Slovenija, ki je v primerjavi z letom 2016 izgubila 23 točk.

S skupno 520 točkami pa se Slovenija še vedno uvršča nad srednjo vrednost lestvice PIRLS, ki je 500. Tudi v večini drugih držav je namreč bralni dosežek upadel. Tako so le tri od 57 sodelujočih držav zabeležile višji dosežek kot 2016, pri osmih večjih sprememb ni bilo, večina pa je dosegla slabši rezultat kot leta 2016. Podoben dosežek kot Slovenija so sicer tokrat imele Nemčija, Nova Zelandija, Španija, Portugalska, Malta, Francija, Srbija in Albanija.

Pred to skupino držav se je sicer uvrstilo še 25 drugih držav. Na vrhu lestvice so Singapur, Irska, posebna upravna regija Hongkong, Ruska federacija in Severna Irska.

Nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji Eva Klemenčič Mirazchiyski s Pedagoškega inštituta je ob predstavitvi rezultatov v torek opozorila, da so v nekaterih državah izvedli raziskavo nekaj mesecev pozneje, tako da so bili učenci nekoliko starejši.

13 držav, ki je imelo leta 2016 višji dosežek od Slovenije, ima višji dosežek tudi v letu 2021. 10 držav, ki je imelo leta 2016 enak dosežek kot Slovenija, ima tokrat višjega. Ena država, ki je imela leta 2016 nižji dosežek kot Slovenija, ima sedaj višjega. Pet držav, ki je imelo leta 2016 nižji dosežek kot Slovenija, ima sedaj enakega.

V petem ciklu raziskave PIRLS je na mednarodni ravni sodelovalo 57 držav oziroma izobraževalnih sistemov in osem referenčnih udeleženk (mest ali pokrajin).

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ocenil, da slovenski rezultati niso najboljši, da je nanje vplivala tudi epidemija covida-19, da pa imajo že pripravljen akcijski načrt.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen