Kako paciente bolj vključiti v lastno obravnavo? 

Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (NaVTeZ oz. VBHC) je koncept organizacije zdravstvenega sistema, ki bi lahko odgovoril na izzive slovenskega zdravstva, saj prinaša celovito spremembo načina obravnave pacienta.

Koncept NaVTeZ je predstavila Nicola Bedlington, partnerica v podjetju Millwater partners – ena ključnih oseb, ki je pomagala zgraditi organizacijo Evropski forum bolnikov in osrednja govorka na 11. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb: »Koncept predlaga ureditev zdravstvenega sistema, ki je osredotočen na konkurenco in izboljšanje rezultatov za bolnike. Temelji na merjenju rezultatov, kjer govorimo o zbiranju številnih podatkov, ki dajejo informacije o tem, kako učinkovito je bilo zdravljenje za bolnika (npr. klinični izvidi, počutje pacienta, bolečine itn.). Del podatkov poda zdravnik ali drugo zdravstveno osebje, del pa pacient. Pomembno vlogo pri tem igrata dobra in učinkovita digitalna ter tehnična podpora, saj zbiranje podatkov ne sme (dodatno) obremenjevati zdravstvenega osebja.« 

Kot je povedal Pieter de Bey, generalni direktor bolnišničnega združenja Santeon, ki velja za največjega ponudnika bolnišničnih storitev na Nizozemskem, so se pred leti odločili, da bodo v sedmih bolnišnicah članicah združenja pričeli z uvajanjem tega koncepta. Povsod so uvedli standardizirane kartone, s katerimi merijo rezultate zdravljenja, stroške ter efektivnost procesa zdravljenja. »V zadnjih desetih letih smo se v skupini Santeon naučili, da moramo ustvariti skupno razumevanje vrednosti in jo meriti s pomočjo podatkovnih standardov. Pri nas verjamemo, da bo s ciklom nenehnega izboljševanja tudi finančna korist za bolnišnice največja. Začeti moramo z malimi koraki, postopno, nato pa rasti s pragmatičnostjo in grajenjem varnega učnega okolja,« je poudaril de Bey.

 Kako je pa v Sloveniji?

Ob razmišljanju o NaVTeZ je ključen napreden informacijski sistem oz. digitalizacija zdravstvenega sistema. Tu pri nas nazadujemo, so se strinjali govorci na okrogli mizi strateške konference, ki jo je moderiral prim. mag. Dorjan Marušič, svetovalec ministra za zdravje. Koncept zveni privlačno, a ob tem ne smemo pozabiti, da izhaja iz Združenih držav Amerike, kjer je zdravstvo bolj ekonomska disciplina, je poudaril doc. dr. Aleš Rozman,dr. med., spec. iz  Univerzitetne klinike Golnik. Po njegovem golo preslikovanje koncepta na slovenska tla za nas ne bo prava metoda. S tem se je strinjala tudi izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki pravi, da moramo zelo paziti pri implementaciji koncepta: »Paziti je treba, da se manj pogovarjamo o zbiranju podatkov in več o tem, kako bomo te podatke uporabili. Torej, kako dati vsakemu deležniku pravo informacijo, ki mu bo koristila.«

Sogovorniki so se strinjali, da je pri nas za uvedbo NaVTeZ potreben postopni pristop. Težava slovenskega zdravstva je namreč večplastna – z digitalizacijo zdravstva želimo izvajalcu olajšati delo, a mu ga trenutno le še otežujemo. V prihodnosti bo moral biti zdravstveni tim drugačen, prav tako pa bomo morali, po mnenju sogovorcev, izvajalce zdravstvenih storitev razbremeniti planskega gospodarstva ter nameniti pomembno pozornost transparentnosti. V konceptu NaVTeZ je pomembno, da so izidi zdravljenj transparentni in dostopni uporabnikom zdravstvenih storitev. To omogoča primerjavo rezultatov, zdravo konkurenco med izvajalci, pacientom pa daje možnost izbire, kje bodo storitev, ki jo potrebujejo, opravili.