Ukrajinska profesorica Vilkova: Zračni napadi se bodo nadaljevali, dokler Moskvi ne zmanjka raket

Ruski zračni napadi na ukrajinsko infrastrukturo se bodo nadaljevali, dokler Moskvi ne zmanjka raket, je v pogovoru za STA dejala profesorica Daria Vilkova s kijevske univerze Tarasa Ševčenka. Prepričana je, da se Ukrajina za zdaj ni pripravljena pogajati, za končanje konflikta pa bo potrebovala konkretna zagotovila za svojo varnost in suverenost.

“Čeprav naši sistemi zračne obrambe delujejo izjemno dobro in sestrelijo več kot 80 odstotkov raket in brezpilotnih letalnikov, pa Rusiji še vedno uspeva obstreljevati našo kritično civilno infrastrukturo,” je opozorila Vilkova, ki je v ponedeljek v Kranju sodelovala na mednarodni konferenci Nova evropska varnostna arhitektura.

Vilkova je profesorica na oddelku za mednarodne odnose in zunanjo politiko na univerzi Tarasa Ševčenka. Svojo doktorsko delo z naslovom Krhke države v mednarodnem varnostnem sistemu je zagovarjala le deset dni pred začetkom ruske invazije na Ukrajino. Njena ekspertna področja pa so mednarodna varnost, transnacionalne grožnje, terorizem, politično nasilje in ranljivost držav.

V pogovoru za STA je med drugim spregovorila o napadih na ukrajinsko kritično infrastrukturo, uspehih ukrajinskih sil na bojišču, ciljih obeh strani v vojni, vlogi diplomacije, vplivu sankcij in povojni obnovi Ukrajine.

Razmere v državi glede oskrbe prebivalcev z elektriko, ogrevanjem in dostopom do vode je opisala kot izjemno slabe. Vseeno pa je pohvalila delavce, ki skrbijo za delovanje infrastrukture, saj nastalo škodo popravijo v nekaj dneh, včasih celo urah.

Tako oblasti kot prebivalci pričakujejo, da bo Rusija kmalu izvedla nove obsežne raketne napade, ki pa jih bo Moskva po njenem mnenju nadaljevala, vse dokler jim ne zmanjka raket. “Zaradi tega bo Ukrajina v takšnem stanju, kot je sedaj, najverjetneje ostala vso zimo,” je ocenila.

Razlog za obsežne zračne napade vidi v tem, da ruske sile v zadnjem času izgubljajo na bojišču. “Cilji Moskve pa so prestrašiti prebivalce, pregnati prebivalce iz mest in sprožiti val migracij zlasti v zahodne predele Ukrajine,” je opozorila.

“Mislim, da Rusija dejansko verjame, da bomo zaradi drastičnih razmer zahtevali spremembo režima, vendar tega ne bomo storili. Vemo, da je sovražnik Rusija, ki nas obstreljuje z raketami, in ne naša vlada,” je dodala.

V luči napadov na infrastrukturo se Ukrajinci pripravljajo na dolge izpade elektrike, je dejala. Kot ključen problem pa je izpostavila težave z ogrevanjem. “Nekateri aktivisti so na družbenih omrežjih objavili več koristnih nasvetov, kako se pripraviti na prihajajočo zimo in kaj vse je potrebno kupiti,” je povedala.

Prav tako je omenila uspehe ukrajinskih sil na bojišču in pri tem izpostavila nedavno osvoboditev južnega mesta Herson. Poudarila je, da bodo ukrajinske sile nadaljevale z napadi in si prizadevale osvoboditi vsa zasedena območja tako na jugu kot na vzhodu države.

“Ukrajina si v prvi vrsti želi vrnitev mednarodno priznanih meja iz leta 1991, ko smo razglasili neodvisnost. V luči tega je torej najpomembnejši cilj osvoboditi vse okupirane regije, vključno s Krimom,” je dejala in opozorila, da se ruska agresija ni začela 24. februarja letos, temveč bistveno prej. “To so naše želje. O tem, kaj lahko Ukrajina v resnici doseže, pa se bo odločalo na bojišču,” je nadaljevala.

Medtem ko so želje Ukrajine znane, pa meni, da Rusija do zdaj ni bila jasna glede svojih strateških ciljev, ki so v vojni po njenih besedah pogosto spreminjali.

“Kot Ukrajinka vidim, da je njihov cilj uničiti ukrajinski narod. Nočejo nas videti v naših domovih ali mestih, še manj pa na političnem zemljevidu,” je dejala. Opozorila je tudi, da je okupacija Ukrajine zgolj prvi korak in da se Rusija pri tem ne namerava ustaviti.

Poudarila je pomen sankcij, ki jih je mednarodna skupnost uvedla proti Rusiji. “Obstoječe sankcije že vplivajo na Rusijo in so namenjene zaustavitvi njihove agresije. Vendar je najboljši način, da se to dejansko doseže, vojaška pomoč Ukrajini,” je poudarila in kot ključne potrebe Ukrajine izpostavila zlasti sisteme zračne obrambe in humanitarno pomoč.

“Hvaležni smo za vso pomoč, ki smo jo prejeli, in ko slišimo naše zaveznike, da nam bodo še naprej stali ob strani dokler bo potrebno, skušamo v to tudi verjeti,” je dodala.

Kljub vsakodnevni ruski agresiji je prepričana, da se bo tudi vojna v Ukrajini končala z diplomacijo oziroma s sporazumom, kakšen bo ta sporazum, pa je po njenih besedah še prezgodaj napovedati.

“Za Ukrajino je najpomembnejše, da dobi konkretna zagotovila za svojo suverenost in varnost. V preteklosti smo sicer že imeli nekaj zagotovil, ki pa se niso obnesla, kar kaže na to, da Rusija verjetno nikoli ne bo pristala na naše cilje,” je dejala. Pri tem se je oprla na memorandum iz Budimpešte, podpisan 5. decembra 1994, ko so jedrske sile – med njimi tudi Rusija – Ukrajini obljubile dosledno spoštovanje njene ozemeljske celovitosti in neodvisnosti v zameno za odstranitev jedrskega orožja z njenega ozemlja.

Ukrajina se za zdaj po njenem mnenju ni pripravljena pogajati z Rusijo. “To je tako, kot da bi se pogajali s teroristi, ki želijo uničiti vaš dom. Mi se borimo v tej nezakoniti, neizzvani vojni. Želimo zmagati, ne pa sedeti in poskušati pomiriti imperij, ki se ni pripravljen ustaviti,” je še dodala.

V pogovoru se je dotaknila tudi povojne obnove Ukrajine, pri čemer je izpostavila, da je o tem še prezgodaj govoriti. “Najprej moramo vojno končati in se šele nato osredotočiti na povojno obnovo,” je dejala.

Tovrstna obnova bo po njenih ocenah težka, draga in dolgotrajna. Vse pa bo tudi odvisno od tega, kako se bo vojna končala in ali se bo Ukrajina lahko zanesla na pomoč nekaterih držav, je dejala. Edini trenutni jasen vidik obnove je razminiranje ukrajinskega ozemlja, kar bo trajalo več let. “Tudi povojna obnova bo trajala več let, upam, da ne desetletja,” je še dodala.