[POSLANSKO VPRAŠANJE mag. Dejana Kaloha] Ali vlada z vračanjem glob iz časa obvladovanja bolezni COVID-19 daje signal, da predpisov ni treba spoštovati?

Na kakšni podlagi Vlada Republike Slovenije pripravlja predloge v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, kakšen je njihov namen?

Poslanec SDS Dejan Kaloh je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje glede priprave normativnih rešitev v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja epidemije COVID-19.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

Vlada Republike Slovenije je na seji dne, 24.11., sprejela tudi izhodišča za pripravo normativnih rešitev v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. In sicer:
–    temeljno izhodišče normativne rešitve naj bo vrnitev vseh plačanih glob, stroškov prekrškovnega postopka in postopka prisilne izterjave;
–    normativna rešitev naj določi, da se tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi, ustavijo, ustavijo se tudi postopki v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist, postopki izvrševanja nadomestnega zapora oziroma postopki prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka;
–    zamejen naj bo obseg prekrškovnih zadev, ki se bodo naslovile z normativno rešitvijo;
normativna rešitev naj bo pripravljena ločeno od sistemske ureditve prekrškovnega prava Republike Slovenije;
–    postopek vračanja glob in stroškov postopka naj se vodi po uradni dolžnosti, s sodelovanjem storilcev prekrškov le takrat, kadar je to nujno potrebno;
–    v postopku za vračanje glob in stroškov postopka naj odločajo prekrškovni organi, ki so vodili relevantne prekrškovne postopke;
–    naslovljene naj bodo tudi pravne posledice storitve relevantnih prekrškov;
–    normativna rešitev naj naslovi obvezo, da se finančna sredstva za vračilo glob in stroškov, neposredno povezanih s prekrškovnimi postopki, zagotovijo v proračunu Republike Slovenije in določi pristojni državni organ, v okviru finančnega načrta katerega se bodo zagotovila potrebna finančna sredstva.

Ob tem želim spomniti na 6. člen Zakona o javnih zbiranjih, ki določa: »Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.«

Obenem izpostavljam 10. člen Zakona o javnih zbiranjih, ki določa: »Organizator mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo.«

Skladno z 11. členom Zakona o javnih zbiranjih mora organizator shoda le tega prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom shoda.

Da je šlo za organizirane shode izkazuje dejstvo, da so je nanje pozivalo preko družbenih omrežjih, da je bila pripravljena vsebina shoda, program in ozvočenje. V pozivih na neprijavljene proteste se je oznanjalo, da so ulice njihove. Glede na to, nikakor ne more iti za neorganizirane shode. Tudi v večinskih medijih so organizatorji protestov sporočali, da pozivajo na proteste. Ob tem velja spomniti tudi na primer na fotografijo, iz katere je razvidno, kako se organizator neprijavljenih protestov dogovarja glede scenarija snemanja prispevka enega izmed neprijavljenih protestov.

Poudarjam, da v Slovenski demokratski stranki zagovarjamo pravico do zbiranja in jo bomo vedno branili. Toda pri teh je šlo za neprijavljene organizirane shode, ki so bili tudi nasilni. 

Iz sporočila Vlade Republike Slovenije je tudi razvidno, da sta dodatno v izhodiščih izpostavljeni še dve odprti vprašanji, ki se odpirata pri pripravi predloga zakona, in sicer glede ocene finančnih posledic ter glede vprašanja, koliko relevantnih prekrškov, so na podlagi obdolžlnih predlogov obravnavala sodišča.

Glede na navedeno Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:

1.    Na kakšni podlagi Vlada Republike Slovenije pripravlja predloge zgoraj navedenih rešitev v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, kakšen je njihov namen?
 
2.    Kakšne ukrepe nameravate pri tem sprejeti in kakšni so razlogi za pripravo teh normativnih rešitev?

3.    Ali to pomeni, da sedaj ni potrebno več spoštovati predpisov, ali to ne pomeni pozivanje k nespoštovanju predpisov – npr. s področja varovanja in zagotavljanja zdravja in življenja ljudi, veljavne zakonodaje s področja Zakona o javnih zbiranjih – zbirati prijav, dovoljenj lastnikov, soglasij lokalnih skupnosti, rediteljskih in varnostnih služb, soglasij zdravstvenih domov in gasilskih društev, zaporami cest in poti, elaborati glede hrupa itd…?

4.    Kako Vlada Republike Slovenije ocenjuje dejstvo, da vodjem oziroma organizatorjem javnih shodov, s katerimi so pozivali k nespoštovanju predpisov za zagotavljanje zdravja in življenja ljudi, ni potrebno spoštovati? 

5.    Kakšne so predvidene finančne posledice teh ukrepov?