Vrh EU potrdil prehod v drugo fazo pogajanj o brexitu

0

Voditelji 27 članic EU so danes potrdili prehod v drugo fazo pogajanj o brexitu, je sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Druga faza vključuje pogajanja o prehodnem obdobju, ki naj bi se začela januarja, in o prihodnjih odnosih, ki naj bi se začeli marca.

“Voditelji EU so se dogovorili za prehod v drugo fazo pogajanj o brexitu. Čestitke premierki Theresi May,” je po Twitterju sporočil Tusk.

Mayeva pa je ocenila, da se je danes zgodil pomemben korak na poti do gladkega in urejenega brexita ter kovanja globokega in posebnega partnerstva.

EU ob prehodu v drugo fazo pogajanj opozarja, da je za kakršen koli nadaljnji napredek nujno spoštovanje zavez iz prve faze. “Pogajanja v drugi fazi lahko napredujejo le, če bodo vse zaveze iz prve faze v celoti spoštovane in čim prej ustrezno prevedene v zakonodajno besedilo,” piše v smernicah, ki so jih danes sprejeli voditelji.

Prva faza je pokrivala tri prednostna ločitvena vprašanja: pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku. Zadosten napredek pri teh treh vprašanjih omogoča prehod v drugo fazo, vendar ga je še treba prevesti v zavezujoče pravno besedilo.

Pogajanja o prehodnem obdobju naj bi se začela januarja. Osnova je britanski predlog za dveletno prehodno obdobje, v katerem naj bi država ostala del notranjega trga in carinske unije.

Prehodno obdobje naj bi torej pokrivalo celoten acquis EU, medtem ko Britanija kot tretja država naj ne bi več sodelovala v institucijah EU, ne imenovala svojih članov ne sodelovala pri glasovanju.

Prehodne določbe bodo vključene v sporazum o izstopu, ki bo poleg treh prednostnih ločitvenih vprašanj vključeval še nekatera druga vprašanja, na primer v povezavi z Euratomom.

Voditelji potrjujejo željo po vzpostavitvi tesnega partnerstva med unijo in Združenim kraljestvom ter poudarjajo, da je mogoče dogovor o prihodnjem partnerstvu končati, šele ko bo Britanija postala tretja država.

Marca naj bi voditelji sprejeli dodatne smernice, zlasti v povezavi s prihodnjimi odnosi, pri čemer Britanijo pozivajo, naj zagotovi dodatno jasnost glede svojih stališč o prihodnjih odnosih.

Tusk opozarja, da bo druga faza pogajanj zahtevnejša od prve.

Sporazum o izstopu, ki naj bi torej vključeval ločitvena vprašanja in prehodno obdobje, naj bi bil dorečen do oktobra prihodnje leto, nato bo stekel postopek ratifikacije.

“Mislim, da se bodo prava pogajanja o drugi fazi začela marca,” je dejal Juncker. Kdaj bodo končana, ni želel ugibati, izrazil pa je upanje, da ne bodo potrebni sestanki ob šesti uri zjutraj, kot v prvi fazi.

“Preteklost je zgodovina. Prihodnost je – misterij,” pa je v povezavi z brexitom tvitnila litovska predsednica Dalia Grybauskaite.

Pred sestankom o brexitu so voditelji 27 članic razpravljali o načrtovani reformi območja evra.

EU se bo pri načrtovani prenovi območja evra osredotočila na najmanj sporna področja, naslednji evrski vrh bo marca, junija pa naj bi članice sprejele prve odločitve, je Tusk povzel skromen rezultat.

Dosežen je skromen cilj vrha – doseči soglasje, da se finančne ministre pooblasti, naj se v prihodnjih šestih mesecih osredotočijo na področja, kjer so stališča najbolj blizu.

Gre zlasti za dokončanje bančne unije in preobrazbo evropskega reševalnega sklada ESM v neke vrste evropski denarni sklad. Še posebej dokončanje bančne unije naj bi bilo pogoj za drznejše reforme.

Šef evroskupine Jeroen Dijjselbloem, ki je danes poročal o ugotovitvah finančnih ministrov, je že v začetku meseca povedal, da odločitev ne bo pred junijem, ko se pričakuje podroben načrt za reformo območja evra in nekaj konkretnih odločitev v povezavi z bančno unijo.

Evropska komisija je pred nekaj dnevi razgrnila svoj zajeten sveženj predlogov, ki vključujejo že znane ideje, tudi sporno uvedbo položaja evropskega finančnega ministra, ki bi bil obenem evropski komisar in šef evroskupine.

Nemčija in Francija bosta marca predstavili skupno vizijo o reformi območja evra, pa je danes povedala nemška kanclerka Angela Merkel na skupni novinarski konferenci s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Nemčija, najmočnejša članica območja evra, je za zdaj nasprotovala delitvi tveganj in odgovornosti za dolgove v območju evra ter najprej zahtevala zadostno zmanjšanje teh tveganj.

Poleg razhajanj med članicami, ki jih Tusk opisuje z delitvijo na osi sever-jug, pogajanja o načrtovani reformi območja evra otežujejo problemi z oblikovanjem nove nemške vlade.

Tudi danes so še odmevala nesoglasja zaradi begunskih kvot, ki po Tuskovih besedah delijo unijo na osi vzhod-zahod. Razprava je po Tuskovih navedbah potrdila hierarhijo ukrepanja: najprej je treba zajeziti tok nezakonitih migracij v Evropo.

Pomembno je tudi, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru po letu 2020 za soočanje z migracijskimi izzivi nameni dovolj sredstev, je še izpostavil Tusk.

Begunske kvote po Tuskovih besedah še naprej delijo članice, a temperatura razprave se je bistveno znižala. Kompromis, predviden junija, se zdi težak, a storiti moramo vse, kar je v naši moči, je še poudaril. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen