Kovačič sprožil oblikovanje sodne prakse pri vprašanju referendumskega spora

Vodja gibanja Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Kovačič je pritožbo na vrhovno sodišče vložil dan po tem, ko je Državna volilna komisija objavila končno poročilo o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru.

Vrhovno sodišče je ta teden sporočilo, da se je pri obravnavi Kovačičeve pritožbe obrnilo na ustavno sodišče, kamor je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji. Vrhovno sodišče je med drugim ugotovilo, da mu trenutna zakonska ureditev zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu.

Kot je za STA pojasnila predstavnica katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Žuberjeva, ki je v doktorski disertaciji obravnavala ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma, ima ustavno sodišče na voljo tri možnosti za odločitev. Najverjetnejša se ji zdi ta, da bi ustavni sodniki ugodili zahtevi vrhovnih sodnikov.

Če se ta ugoditev nanaša na določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, bodo ustavni sodniki po vsej verjetnosti ugotovili, da res obstojajo neustavne pravne praznine. Glede 6. ostavka 4. člena zakona o volilni in referendumski kampanji, ki govori o financiranju vladne kampanje, pa sta možnosti po oceni Žuberjeve dve.

V primeru ugoditve zahtevi vrhovnih sodnikov bi se ustavno sodišče odločilo bodisi za razveljavitev bodisi za ugotovitev neustavnosti zakonske določbe, je pojasnila. “V takih primerih lahko ustavno sodišče ugotovi neustavno pravno praznino, kar pomeni, da je neustavno že to, da določb sploh ni oz. ima sodišče preskopo pravno podlago, da bi lahko sploh odločilo o sami zadevi,” je pojasnila.

Po oceni Žuberjeve je velika verjetnost, da bo ustavno sodišče v primeru ugoditve zahtevi določilo tudi način izvršitve svoje odločbe in v tem okviru pravila, kako zapolniti neustavno pravno praznino. V nasprotnem primeru bi bilo namreč močno oteženo nadaljnje odločanje vrhovnega sodišča.

“Kakšna ta pravila bodo, lahko samo ugibamo. Od tega, kako bodo vprašanja urejena, je odvisna tudi odločitev vrhovnega sodišča, veljavnost referendumskega izida in morebitna ponovitev referendumskega postopka,” je dodala.

“Če bo vrhovno sodišče ob upoštevanju pravil ustavnega sodišča ugotovilo, da Kovačičevi pritožbi ni mogoče ugoditi, razveljavitve referendumskega izida in ponovitve referenduma ne bo, ampak bi prišlo do uveljavitve zakona,” je pojasnila.

Obstaja pa tudi možnost, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi Kovačiča. “Če pride do razveljavitve referendumskega izida, je to neločljivo povezano s tem, da se referendum ponovi. Ali bo treba ponoviti tudi kampanjo, pa je ločeno vprašanje,” je pojasnila.

Žuberjeva sicer meni, da je bolj verjeten razplet, da do razveljavitve referendumskega izida ne bo prišlo, je pa to pred odločitvijo ustavnih sodnikov, kot je poudarila, prezgodaj napovedovati. Ustavno sodišče je namreč pri odločanju v referendumskih zadevah že nekajkrat presenetilo.

Poleg tega, da ustavno sodišče zahtevi vrhovnega ugodi, imajo ustavni sodniki še dve možnosti. Prva je, da o zadevi ne odločijo meritorno, ampak zahtevo vrhovnega sodišča zavržejo. Ustavno sodišče se za to možnost odloči, ko presodi, da bi sodišče v zadevi lahko odločilo brez uporabe domnevno protiustavne določbe ali zapolnjevanja protiustavnih pravnih praznin, je pojasnila, a dodala, da se ji zdi to manj verjetno, saj je zahteva vrhovnega sodišča po njeni oceni dobro utemeljena.

Tretja možnost bi bila, da se ustavno sodišče vsebinsko odloči o zadevi in se jo nato zavrne. Za to bi se odločilo, če v zadevi ustavno sodišče ne bi našlo očitanih neustavnosti. Tudi ta možnost se Žuberjevi zdi manj verjetna, če pa bi se ustavni sodniki za to odločili, bi vrhovno sodišče po njenem mnenju najverjetneje sledilo jezikovni razlagi zakona, ki govori o izpodbijanju izida glasovanja na referendumu, tj. o tem, ali je bilo glasovanje in štetje glasov izvedeno pravilno. “V tem primeru po moji oceni ni druge možnosti, kot da se Kovačičeva pritožba zavrne,” je pojasnila.

Žuberjeva je sicer ob tem opozorila, da zakon o referendumu in ljudski iniciativi vse do danes še ni bil usklajen z ustavno spremembo zakonodajnega referenduma iz leta 2013. Sodne prakse s področja referendumskega spora doslej ni bilo, določene določbe pa niso bile problematične, ker se preprosto niso uporabljale, je še povedala. (sta)