Nadškof Zore: Živimo v času, ki duhovništvo postavlja na preizkušnjo

Zore je opozoril, da je Jezus med zadnjo večerjo, ko je Cerkvi zapustil svojo evharistično navzočnost in apostolom ter njihovim naslednikom naročil, naj evharistijo obhajajo v njegov spomin, postavil tudi zakrament duhovništva, je poudaril in poseben pozdrav namenil duhovnikom.

Dejal je tudi, da ga danes na poseben način prevzema hvaležnost za vsakega izmed njih. “Čeprav sem v molitvi in v prošnji za vas vsak dan povezan z vami, na poseben način s tistimi, ki doživljate kakršno koli preizkušnjo, pa je naša povezanost danes drugače praznična in hvaležnost globlja, ker pred seboj vidim obraze mož, ki se razdajajo v služenju Bogu in ljudem. Nekateri obrazi so mladi, polni načrtov za prihodnost, zaupanja v Božji klic in v svoje sposobnosti, drugi so zaznamovani z leti, nekateri tudi z boleznimi. Na vseh pa se zrcali pripravljenost za delo v vinogradu. Za to pripravljenost sem vam neizmerno hvaležen,” je zbrane nagovoril Zore, ki je dodal, da se “danes iz naših src tudi dviga goreča prošnja za nove duhovne poklice”.

Ob tem je poudaril, da živijo v času, ki duhovništvo postavlja na preizkušnjo. “Zdi se mi, da je včasih duhovnik lahko svoje duhovništvo do neke mere živel iz uspehov pastoralnega dela. /…/ Danes je slika drugačna. Duhovnik svojega duhovništva in zavesti svoje poklicanosti in potrebnosti ne more več naslanjati na statistične podatke. Duhovnik je zato danes mož vere,” je poudaril Zore.

Nadškof duhovniški poklic vidi kot poslanstvo: “Duhovništva namreč nimamo zase.” Med drugim je del tega poslanstva oznanjanje blagovesti, oznanjanje veselega oznanila, prinašanje oproščenja jetnikom, pogleda slepim, izpuščanje zatiranih v prostost. “To ne pomeni, da bomo odpirali vrata zaporov, da bomo odstranjevali koprene z oči, da bomo delali stvari, ki niso del našega poslanstva. To pomeni, da bomo po zgledu papeža Frančiška, ki je ob obisku v Milanu kosil z zaporniki, tudi mi znali v takih in podobnih ljudeh videti Jezusa,” je pojasnil.

Zahvalil pa se je tudi vernikom, ki živijo s svojimi duhovniki.

Krizmene maše so dopoldne darovali tudi drugi škofje, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa jo je daroval že v sredo. V Vatikanu je krizmeno mašo daroval papež Frančišek.

Zvečer se bo z večernimi mašami in bogoslužji, na katerih se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje z učenci, začelo velikonočno tridnevje. Kot simbol služenja in ljubezni bodo škofje in duhovniki izbranim vernikom pri tem simbolično umili noge. Do zdaj so bili lahko za umivanje nog izbrani le moški, od lani spremenjeni pravilnik pa določa, da so lahko to tudi ženske. Papež Frančišek bo letos noge umil mafijskim skesancem v zaporu Paliano v italijanski prestolnici.

Pri evangeličanih ta dan ne pripravljajo bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Po pravoslavnih cerkvah na veliki četrtek dopoldne potekajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje. Letos namreč katoličani, evangeličani in pravoslavci veliko noč praznujejo na isti dan.

Velika noč je največji krščanski praznik. Kristjani namreč verujejo, da je Jezus na veliko noč vstal od mrtvih in tako vsem zagotovil večno življenje. (sta)