V SDS jasni glede novega GDT: Šketa predstavlja ideološko nadaljevanje poti, ki jo je začrtal Fišer

Na včerajšnjem nadaljevanju seje Državnega zbora so poslanke in poslanci z 51 glasovi za in 17 glasovi proti za novega generalnega državnega tožilca izvolili Draga Šketo, ki bo na tem položaju nasledil Zvonka Fišerja. V poslanski skupini SDS so njegovemu imenovanju vseskozi nasprotovali, saj so prepričani, da predstavlja zgolj nadaljevanje dela svojega predhodnika.

Poslanec Franc Breznik je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudaril, da v primeru novega generalnega državnega tožilca, ne moremo govoriti o diskontinuiteti, ampak »gre za ideološko enako nadaljevanje poti.« Na seji Mandatno volilne komisije so poslanci in poslanke SDS Draga Šketo spraševali o najbolj perečih težavah, ki pestijo državno tožilstvo – odsotnost pregona zaradi kraje družbenega premoženja, narkokartelov, povojnih pobojev, dveh velikih bančnih sanacij, umorov in državnega terorizma bivše službe državne varnosti, političnih sodnih procesov, neraziskanih umorov, pranja denarja, korupcije v zdravstvenem sistemu – vendar je Šketa po besedah poslanca Breznika odgovarjal zelo pavšalno, kot da gre za nekakšne tabu teme, do katerih se ni želel opredeliti. »V poslanski skupini SDS smo si obetali kandidata s pokončno pravniško in pogumno držo. Potrebujemo generalnega državnega tožilca, ki bo svetilnik iz labirinta laži, vendar pa tega v kandidatu ne vidimo,« je še dejal poslanec Breznik.

Poslanka Eva Irgl je od kandidata za novega državnega tožilca pričakovala, da se bo jasno opredelil do povojnih pobojev, zlasti procesiranja storilcev tega genocidnega dejanja ter do uničevanja arhivskega gradiva, kar predstavlja kulturni genocid Slovenije, vendar Šketa odgovorov ni podal. »Kandidat tudi ni odgovoril na vprašanje, zakaj kot vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru ni opozoril na kršitve človekovih pravic, ki so se zgodile v primeru Kangler,« je spomnila Eva Irgl in napovedala, da ga ne bo podprla.

»Nisem dobil občutka, da je to pravi kandidat, da bo zavel nov veter in da se bo dejansko z vso strokovnostjo in zagnanostjo lotil pregona kriminalitete v Republiki Sloveniji in s tem omogočil državnemu tožilstvu, tudi Specializiranemu državnemu tožilstvu, torej podrejeni instituciji, da bo izpeljal nalogo, ki jo davkoplačevalci od te institucije pričakujejo,« pa je dejal dr. Anže Logar in opozoril, da Šketa ni napovedal diskontinuitete dosedanjega dela generalnega državnega tožilca, kar bi bilo po mnenju dr. Logarja več kot potrebno, saj 25 odstotno zaupanje ljudi v slovensko sodstvo predstavlja najnižji odstotek zaupanja v ta sistem med vsemi državami članicami Evropske unije.

Poslanka Anja Bah Žibert je kandidata na seji Mandatno-volilne komisije vprašala, ali je prevzel odgovornost za to, da je nekdanjega državnega svetnika Franca Kanglerja obsodil brez pravne podlage, pri čemer mu je bila kršena ustava in vzet mandat državnega svetnika, ki mu nikoli več ne bo vrnjen. »Kandidat odgovora ni podal, čeprav je vseskozi poudarjal, da prevzema svojo odgovornost. V omenjeni zadevi je nikoli ni prevzel, res pa je, da je danes nagrajen za to, da kandidira na mesto generalnega državnega tožilca,« je dejala Bah Žibertova in dodala, da kandidata zato ne more podpreti. »Ne morem ga podpreti kot državljanka Republike Slovenije, ne morem ga podpreti v imenu vseh tistih, ki so jim bile kršene človekove pravice, ki svoje funkcije ne morejo opravljati zaradi političnih procesov in ne morem ga podpreti nikakor kot poslanka,« je zaključila Bah Žibertova.

Mag. Branko Grims je v svoji razpravi spomnil, da je Slovenija po uradni statistiki glede na število prebivalcev neslavna evropska rekorderka po ugotovljenih kršitvah človekovih pravic in izrečenih sodbah proti državi Sloveniji, ki jih izreče Evropsko sodišče za človekove pravice, pri čemer imajo po mnenju mag. Grimsa odgovornost za takšno stanje tudi državni tožilci. »Ko sem kandidata na zaslišanju vprašal, kaj bo storil, da ne bi bilo državljanov prvega reda in državljanov drugega reda, ko imajo tisti prvega reda pravnomočne sodbe v tednu ali pa dveh, drugi pa se po pet let borijo, ni imel odgovora in zato ga ne morem podpreti,« je povedal mag. Grims.

»Če tisti, ki prevzame funkcijo generalnega državnega tožilca, ni sposoben prepoznati tistih kršilcev, ki so vodili postopke proti drugim funkcionarjem in proti njim sprožiti kazenski postopek, potem takega generalnega državnega tožilca v tej državi ne potrebujemo, zato ker bo spet predstavil neko linijo kot jo je predstavljal sedanji generalni državni tožilec, ko so na eni strani bili tisti funkcionarji, ki jim je vse dovoljeno, in na drugi strani tisti, proti katerim se je vodilo vse, kar se je dalo, na osnovi indicev in ne na osnovi dejanskih kaznivih dejanj,« pa je dejal vodja poslanske skupine Jože Tanko. Spomnil je, na izjavo predsednika KPK Borisa Štefaneca glede z glivicami okuženih čevljev nekdanjega predsednika KPK Gorana Klemenčiča, ki je za kršenje ustave in zakonov za nagrado celo postal minister v vladi Mira Cerarja.