Opozicija se je končno prebudila: Jutri bodo opozicijski poslanci vložili predlog za razrešitev predsednika DZ Stevanovića, ker je (so)kršil ustavni red

Opozicija naj bi v torek vložila predlog za razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića, več pa bodo po informacijah STA pojasnili v torek na novinarski konferenci. Stevanoviću očitajo kršenje ustavnega reda, ko DZ z nepotrditvijo dnevnega reda izredne seje ni odredil opozicijskih preiskovalnih komisij in je tudi sam glasoval proti dnevnemu redu.

O tem, da opozicija načrtuje vložitev predloga za razrešitev Stevanovića zaradi kršenja ustavnega reda sta sicer prvi poročali Televizija Slovenija (TVS) in POP TV.

Glavni razlog za takšen manever opozicije je dogajanje okoli ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij DZ o Black Cube in o obvodnem financiranju strank. DZ je namreč dvakrat zapored zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi ustanovili omenjeni preiskovalni komisiji. Proti dnevnemu redu sej DZ je poleg koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov glasovala Resnica, tudi njen predsednik in predsednik DZ Stevanović.

Stevanović je tedaj dogajanje pojasnjeval s tem, da v Resnici menijo, da bi morali vsako izmed zahtev umestiti na svoj dnevni red. Kot je zagotovil, s parlamentarno preiskavo o Black Cube nimajo težav, glede preiskovalne komisije o financiranju strank pa ne vidijo razloga, “zakaj ne bi preiskovali popolnoma vseh strank”. Skliceval se je tudi na glasovanje poslancev po lastni vesti.

Na komisiji DZ za poslovnik so se ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj strinjali, da je ustavna in poslovniška določba, ki pravi, da DZ mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, jasna. Koalicija in Resnica pa s svojim ravnanjem kršita to določbo. Sklicevanje na glasovanje po lastni vesti pa po mnenju Cerarja ne vzdrži, saj so ustava in zakoni “močnejši od tega, kar narekuje lastna vest”.

Po poročanju TVS pa naj bi bilo med povodi za predlog za razrešitev predsednika DZ tudi dogajanje okoli poslanca Resnice Borisa Mijiča. Ta je namreč s svojim podjetjem Progros svojim delavcem ostal dolžan več 10.000 evrov, Finančni upravi RS pa več kot 30.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov. Dolgove ima tudi do kooperantov podjetja. Mijič je zavajal tudi o svoji izobrazbi.

Stevanović je poslancu sprva stopil v bran z obljubo, da bo njegove dolgove do delavcev poravnal sam. Po razkritjih o zavajanju glede izobrazbe pa je napovedal, da bo zoper njega predlagal najstrožje ukrepe, najmanj izključitev iz stranke. Dodal je, da to sicer v pristojnosti sveta stranke, ki naj bi se sestal po parlamentarnih počitnicah.

To bo 11. predlog za razrešitev predsednika DZ, doletel je namreč sedem Stevanovićevih predhodnikov. Jožefa Školča, Janeza Podobnika, Mateja Tonina in Urško Klakočar Zupančič po enkrat, Igorja Zorčiča, Milana Brgleza in Pavla Gantarja pa po dvakrat. Vsi poskusi razrešitev prvega med enakimi so bili sicer neuspešni.

Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.

Pripis (28. julij 2026): Svoboda, SD in Levica predlagajo razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića. Manever sledi zavrnitvi dnevnega reda izrednih sej, s čimer DZ ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav. Med očitki Stevanoviću nizajo kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.

“Na mestu predsednika DZ ne more sedeti nekdo, ki zlorablja ustavo,” je v izjavi za medije poudaril poslanec in sokoordinator Levice Luka Mesec. Opozoril je, da bi moral biti Stevanović predsednik vseh poslancev.

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je dodala, da Stevanović nima “nikakršne legitimnosti za vodenje te institucije”. Moral bi biti prvi, ki zaščiti delovanje DZ, tudi opozicijo.

Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic pa je poudaril, da se “z ustavo ni igrati”. Če nekdo sedi na treh kavčih, kot poslanec, predsednik stranke in predsednik DZ, z eno roko glasuje za, z drugo pri isti vsebini pa kasneje proti, je s tem po njegovih besedah zagotovo nekaj narobe. Pri tem se je skliceval na mnenja več ustavnih pravnikov.

Opozicija je v predlogu razrešitve izpostavila, da je dolžnost predsednika DZ preprečevati zlorabe parlamentarnega postopka. Menijo, da bi predsednik DZ moral ravnati z zgledom, glasovati za sprejem dnevnega reda izrednih sej in poslance opozoriti na ustavno skladno ravnanje.

Namesto tega pa je glasoval proti sprejemu dnevnih redov izrednih sej, na katerih bi ustanovili preiskovalni komisiji o Black Cube in o obvodnem financiranju strank. S tem pa je po navedbah predlagateljev “sodeloval pri zlorabi procesne odločitve”.

S takšnim ravnanjem je po mnenju predlagateljev kršil ustavo, ki varuje pravico parlamentarne manjšine do sklica izredne seje DZ. Prav tako je kršil člen, ki določa, da lahko DZ odredi preiskavo o zadevah javnega pomena.

Z ravnanjem pa je kršil tudi ustavno načelo pravne države, menijo. Država in oblastni organi in nosilci javnih funkcij namreč ne morejo delovati samovoljno, ampak so vezani na pravne predpise z ustavo kot najvišjim pravnim aktom.

“Prvič v zgodovini tega parlamenta se nam dogaja, da je seja sklicana, ampak je dnevni red neizglasovan. S tem so seja in obe ustavni pravici izvotljeni,” je danes še poudaril Mesec.

Koalicija in predsednik DZ Stevanović so sicer po glasovanju zatrjevali, da so poslanci pri zavrnitvi dnevnih redov sej ravnali skladno z ustavo, ki določa, da poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila. Toda predlagatelji razrešitve menijo, da je takšna razlaga napačna, saj neodvisnost ne pomeni, da so poslanci nad ustavo.

Predsednik DZ svoje funkcije po navedbah predlagateljev ni izvršil skladno z evropskimi demokratičnimi standardi, med drugim poročilom beneške komisije.

Mesec je danes v izjavi omenil tudi afero Mijič. Dodal je, da so se pri sklicevanju sej v tej zadevi dogajale “podobne stvari”. Poleg tega je omenil, da je predsednik DZ Stevanović nedavno dejal, da bo poslanec Resnice Boris Mijič odstopil, vendar šele oktobra. “To pa ni več moralna drža,” je dejal Mesec. Ob tem je opomnil, da odstop Resnice takrat “ne bo več nič stal”.

Hot pa je medtem dodala, da je tudi afera Mijič sodu izbila dno za predlog razrešitve.

Mesec je še poudaril, da Stevanović zaseda mesto predsednika DZ zaradi koalicije, ki rada pove, da ji je mar za vrednote slovenske osamosvojitve. “Te vrednote niso goljufanje, zavajanje, laganje, izmikanje vsem možnim pravilom,” je še izpostavil.

Predlog za razrešitev Stevanoviča je 11. predlog za razrešitev predsednika DZ, vsi poskusi doslej pa so bili neuspešni. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. Predlagatelji imajo sicer skupaj le 40 glasov.

Hot je danes še dejala, da bo opozicija izkoristila vsa pravna sredstva “ne glede na to, ali bo rezultat ostal isti”. Predlog za razrešitev je eden od korakov, ne izključuje pa možnosti obračanja na ustavno sodišče.