Po enaindvajsetih akcijah se je v začetku septembra zaključil projekt izkopa žrtev iz Krimske jame. Jamarji in drugi prostovoljci so iz jame izvlekli tristo 120-litrskih sodov skal in zemljine, nadalje tri m3 hlodov in lesnih ostankov, skupno skoraj 40 m3 materiala, med katerega so bili pomešani posmrtni ostanki 28-ih ljudi.
Dolga pot do izkopa žrtev
Od prvih pobud za prekop žrtev iz Krimske jame letos teče že deseto leto in četudi je občinski svet že leta 2012 soglasno sklenil, da se izvede in zanj namenil tudi primerna sredstva, do izvedbe zavoljo vrste birokratskih in politikantskih ovir še dolgo ni prišlo. Pozitivni premik na državnem nivoju se je ob velikem angažmaju predsednika republike Boruta Pahorja zgodil šele lani, ko je Jamarski klub Borovnica prejel ključno soglasje ministrstva. V jesenski akciji je bila iz jame najprej izvlečena hlodovina, dela pa so se s polno paro nadaljevala letošnjo pomlad. Domačim jamarjem so na pomoč priskočili še Jamarsko društvo Rakek, Jamarsko društvo Logatec, Jamarsko društvo Ajdovščina, pa Turistično društvo Borovnica in Planinsko društvo Borovnica ter številni prostovoljci iz Borovnice, Zabočevega, Zavrha in od drugod, najsi bo finančno, fizično ali s strojno pomočjo pri transportu, izvleku in sortiranju. Pri izkopu posmrtnih ostankov je redno sodelovala stroka: arheologa dr. Anton Velušček in Uroš Košir, antropologinja Martina Kocmur ter sodelavec Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne, dr. Andrej Mihevc. Izkopni delovni dan je v povprečju trajal od 12 do 13 ur. Iz jame je bilo v enaindvajsetih akcijah od novembra 2015 do septembra 2016 izvlečenih okrog tristo 120-litrskih sodov skal in zemljine, nadalje za tri m3 hlodov in lesnih ostankov– skupno okrog štirideset m3 materiala, izmed katerega je bilo pred jamo prebranih osemindvajset skeletov. Jama je bila s tem poglobljena za pet metrov, na predvojno globino petindvajsetih metrov. En skelet pa je bil izvlečen iz bližnje Jame pri Rotovi skali, kamor je delavce napotil mimoidoči domačin. Vsi posmrtni ostanki so bili sproti preneseni na varno v Begunje pri Cerknici. Sočasno se je uredila tudi gomila pred oltarjem ter bližnja okolica.
[su_box title=”Trije otroci, osem žensk, sedemnajst moških”]Antropološka analiza posmrtnih ostankov je pokazala, da je v Krimski jami svoje življenje končalo osemindvajset oseb: še nerojen otrok (32 tednov), enomesečni dojenček, dve- do triletni otrok, osem žensk starosti od 16 do 35 let ter sedemnajst moških starosti od 11 do 50 let. Mladoletnih oseb je tako devet, mladih odraslih je štirinajst, starejših od 30 let pa pet. [/su_box]
Zaradi pomanjkanja lobanj oziroma njihove fragmentacije – dokaj celih je ostalo zgolj osem – je težko določiti, kako so osebe umrle. Pri individualiziranih osebah imata dve lobanji strelno rano, ena pa ima vbod noža. Večina ohranjenih lobanj je utrpela tope udarce, verjetno zaradi padca v jamo ali pa so nepoškodovane. To pomeni, da so nekateri v jami umirali počasi zaradi pomanjkanja hrane in vode. V jami in pred jamo najdeni tulci puške in pištole, ki jih je bilo manj kot deset, so to le potrdili, kot tudi žica, s katero je bila ena oseba zvezana. Dvakratno miniranje roba brezna in pa iznos posamičnih ostankov v preteklosti sta preiskavo še dodatno otežila, kot tudi dejstvo, da so bile žrtve v brezno večinoma pometane gole. Najdenih je bilo namreč le malo osebnih predmetov (žepni nožek, lasnice, zobna ščetka, del očal, trinajst italijanskih kovancev iz let 1940-41, jugoslovanski novčič iz 1925 ter drugi iz leta 1945) in še manj delov oblačil (nekaj gumbov, koščkov blaga in delov obutve). So pa zato spregovorile kosti. Po dognanjih antropologinje Kocmurjeve so žrtve pogosto bolehale za »vnetjem sklepov in kostne površine. To je verjetno zaradi tega, ker so osebe opravljale težaška fizična dela že od mladih let. To tudi potrjuje dejstvo, da so nekatere osebe imele zelo razvite kosti, predvsem področje pritrdišč mišic. Pojav hernij pri mladih osebah prav tako nakazuje na prebivalstvo, ki je opravljalo zahtevna fizična dela vsak dan (kmetje, delavci…).« Pridobljeni podatki se tako v veliki meri ujemajo s seznamom žrtev, ki jih je na tem prostoru v obdobju med majem in julijem 1942 likvidirala 3. četa 1. bataljona »Ljubo Šercer« Notranjskega odreda. Med žrtvami so tako partizani kot civilisti, zelo verjetno pa ne skupina internirancev, rešenih z vlaka na Verdu, ki jih je prevzela 1. četa.
Pokojnik iz jame pri Rotovi skali je po drugi strani verjetno umrl med skrivanjem, za posledicami bolezni ali telesne poškodbe (vnetje domala vseh sklepov). Lobanje v dva metra globokem kevdrcu ni bilo moč najti, a je bilo vseeno dognano, da gre za 35-40 let starega moškega, visokega 173 cm, pri sebi pa je imel zalogo hrane, tri puškine naboje francoske izdelave ter italijanski novec iz leta 1940.
Beda od teh rdečih morilcev in njihovih potomcev, ki se ne znajo/nočejo niti opravičiti za svoje zločine. Sprava je v Sloveniji zaradi tega misija nemogoče.
Žalostno… z mislimi sem s svojci, ki bodo sedaj le dobili nazaj posmrtne ostanke svojih dragih. In molim za te duše…
Jamarji, ki so opravljali ta dela so junaki. Vsaka jim čast!
Poleg časti, ki so si jo zaslužili jamarji iz Borovnice, Rakeka in še od drugod so si zaslužili še nezaslišan , dobesedno, pogromaški napad s strani ZZB , mislim da, Cerknice, mogoče Notranjske, ne vem zdajle kako so podpisani v občinskem glasilu Slivniški pogledi, kjer navajajo, približno, da so vsi, ki so sodelovali pri izkopu in pri častnem pogrebu slabši ljudje od teh, ki so jih pokopali in že ti so bili tako ali tako izdajalci…
torej z pobitimi otroci, dekleti, ženami, nosečo ženo z zarodkom, z mladoletniki in tudi z pobitimi Partizani vred!
Torej, razmislite in domislite si, če si morete karkoli že….
Občinski mesečnik “Slivniški pogledi” replike na strahotno obtožbo veljakov ZZB -častilcev nekaznovanega strahotnega zločina Partizanov in Komunistične partije Slovenije ni hotel objaviti, češ, tako župan Rupar, ne bo dovolil nekekga “ping-ponga” v javnem mediju – lubi sveti Križ Božji!
Par let je minilo od takrat – ne obtožujem, ker je že tako prehudo – OBTOŽILI SO SE SAMI !
Bog jim pomagaj, jaz ne!
Ta jama je bilo morišče !
Kje so bili pa v času od leta 1945 do 2016 poleti, preiskovalni sodnik, tožilec in forenziki.
Glede na to, da so bili poleg otroci pa pogrešam tudi CSD.
Kaj so se vsi v potuhnili.
Če jih ni bilo pomeni, da so prikrivali morilce.
To je delo zločincev s “človeškim obrazom”.
Pozivam vse, ki poznate imena in priimke zločincev, da jih objavite. O njih pišite na vseh dostopnih forumih. Pomembno je, da se jih pokaže in prikaže v javnosti takšne kot so v resnici bili. PIŠITE O ŽIVIH ZLOČINCIH IN OD TISTIH KI SO ŽE POCRKALI.
Zdaj vidite, zakaj se nasledniki morilcev ne bodo nikoli in nikdar opravičili, kaj šele se spokorili. Njihovi zločini so enostavno neodpustljivi.
hoj
Načrt komunistov je bil narod in zemljo. Turki so včas zahteval narodovo kri. Habzburžani zemljo. Komunist so to združili v uničenje in razkosanje Jugoslavije, to pa je bil prvi korak k temu…
čao
Spoštovani raft pa vi začnite z objavo……..štartajte od bližnjih ….. bo šlo?
odkoplejo par ostankov belčkov pa ceu halo..
puste izdajalce naroda v zemli.
pa možina zravn..ta prau
linke
Slovenski partizani so si izborili komunizem in Jugoslavijo. Kdo je bil izdajalec slovenskega naroda?
spomnite se, nihće v zgodovini ni zaklal in pobil toliko domorodnih slovencev kot komunisti…..nićhe….ne kuge, ne lakote, ne bolezni, ne turki, ne nacisti, ne fašisti, ne……nihče jih ni toliko pobil kot naši komunisti.
škoda je le ta, da je s komunisti sodelovalo veliko partizanov in partizank….navadni hinavski, zloćinski , mafijski partijci bolj kot partizani….
Take kot je linke bi morali pospraviti kot oni… 28
anti
pridi v lajbah pa da te vidimo..