Psihopatologija sodstva ali kako so pri Erlahu kriminalisti delali hišno preiskavo zaradi replike puške

Piše: Sebastjan Erlah, publicist

Da je slovensko sodstvo popolnoma deplasirano in v rokah udbomafijskega zločinskega aparata je postalo kristalno jasno v primeru Patria, ko so na podlagi popolnega umanjkanja indicev, kaj šele dokazov, kakor je jasno opozoril novoizvoljeni predsednik Evropske nogometne zveze, znani odvetnik Aleksander Čeferin, politično obsodili na dve leti zaporne kazni nekdanjega premiera in prvaka največje opozicijske stranke SDS, Janeza Janšo ter brigadirja Toneta Krkoviča. Ko se je zaradi tega dogodka oblikoval Odbor za človekove pravice 2014, so odborniki, ki so se in se še zbirajo pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, razkrili, da je v našem sodstvu praktično na stotine sodb, ki so, milo rečeno nepravične in pri katerih se na veliko kršijo človekove pravice in svoboščine.

Da je temu res tako dokazuje kranjska dežurna preiskovalna sodnica Milena Turuk. Za kaj gre? Pred časom smo se z družino namreč mudili na obisku pri družinskih prijateljih. Tam mi je prijatelj pokazal repliko puške AK-47 oz. kalašnikov. Z njo v rokah sem poziral na dveh fotografijah, ki sem ju nato objavil na svojem Facebook in Twitter profilu, kjer sem zapisal, da sem pripravljen na obiske. Zjutraj, na dan, ko pišem aktualno kolumno, so obiski res prišli. Na vrata mi je namreč potrkala garda policistov, ki so mi naznanili, da so prišli opraviti hišno preiskavo zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in promet z orožjem ali eksplozivom po 1. in 3. odstavku 307. člena Kazenskega zakonika. Turukova je odredbo za hišno preiskavo podala na podlagi predloga Okrožnega državnega tožilstva v Kranju.

Kljub temu, da je že ob mojem lanskem tvitu, kjer sem v odgovoru sestri poslanke Eve Irgl, Lejli, ki je za vstop migrantov v Evropo zahtevala krstni list, zapisal: „Jaz imam še bolj radikalno: dovoliti približanje meji zgolj na 500 m. Kar je več, vse postreliti, Bog bo že poznal svoje,“ Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ugotovilo, da tvit ne vsebuje elementov kaznivega dejanja, ker da „Erlah nima možnosti za konkretno streljanje,“ očitno nekateri po svetu hodijo v stanju hudega delirija in okoli sebe vidijo bele miške. Če je ob omenjenem tvitu znani Reporterjev kolumnist Boštjan M. Turk, tako imenovanih steklenih oči, na POP TV fantaziral o mojem pozivanju h genocidu, Reporterjev novinar Igor Kršinar pa o moji nedemokratični in protievropski drži, so se njunega delirija očitno navzeli tudi prijavitelj domnevnega kaznivega dejanja, sicer znani tviteraš in propadli magister teologije, Aleksander Leskovec, kranjsko tožilstvo in sodnica Milena Turuk. Vsi ti so namreč v objavi videli fotografijo, kjer naj bi poziral z avtomatsko puško kalašnik oz. AK-47 oz. replike le-teh. In to kljub temu, da je bilo v večih komentarjih pod mojimi objavami slik, ne samo z moje strani, temveč tudi s strani tistih, ki se na orožje očitno spoznajo, jasno povedano in obelodanjeno, da gre za navadno otroško igračo, ki ni niti airsoft orožje.

Idiotski kazenski ovadbi s strani ovaditelja, ki mene osebno in mojo družino tudi sicer preko tviterja stalno kleveta in nadleguje, je sledila še bolj idiotska utemeljitev odredbe, kjer preiskovalna sodnica kot utemeljene razloge za sum kaznivega dejanja posedovanja nedovoljenega orožja med drugim našteva celo to, da je zadevo Leskovec preveril tudi na moji spletni strani (katera naj bi to bila avtorju teh vrstic ni znano), kjer je med mnenji bralcev prebral (imam sicer blog, kjer pa komentiranje ni mogoče), da sem velik nacionalist in da so me zaradi ekstremističnih stališč izključili iz stranke SDS. Ko me je policist, ki je vodil zapisnik preiskave vprašal, kakšen je bil namen moje objave fotografije, sem jasno povedal, da je bila „zajebancija“ in pa preprost preizkus, ali bodo pri meni opravili kakšno preiskavo, kajti nimam informacij, da bi podobno preiskavo opravili pri novinarju Eriku Valenčiču, ki se je prav tako slikal in objavil svojo fotografijo z orožjem AK-47 oz. kalašnikov oz. repliko le-teh – pri čemer se po sliki prav tako ne ve, ali je prava ali ni. Sklepam, da je, tako kot to velja za Janšo in Krkoviča v primeru Patria, pomembno na kateri politični strani si, da te doletijo nebuloze, ko določeni psihopati nekje vidijo tisto, česar ni in zgolj zato, da potešijo svoje, če se izrazim po freudovsko, psihopatološke spolne frustracije s tem, da težijo, celo podajajo krive ovadbe zoper ljudi, ki so jim trn v peti. Zanimivo je, da ne tožilstvo, ne policija in ne sodišče ne preverja psihičnega zdravstvenega stanja ovaditeljev. V konkretnem primeru bi bil en sam pogled na tviter profil dovolj za ustrezno ugotovitev.

A očitno smo tisti, ki se fotografiramo z raznimi igračami iz Baby centra ali drugih otroških trgovin in to objavimo na spletnih omrežjih za nerazsodne tožilce in sodnike precej večji problem kot pa so to partizanski in udbomafijski množični morilci, ki so izvajali genocid nad slovenskim narodom med in po drugi svetovni vojni in tako na naših tleh „nasuli“ kar 600 evidentiranih povojnih morišč. Na teh bi se moralo gnesti policistov, kriminalistov, tožilcev in preiskovalnih sodnikov. Seveda od sodstva, ki je v rokah kriminalcev, ki nam vladajo že preko sedemdeset let kaj takega ni pričakovati, saj je že njihov Danilo Türk rekel, da je to za njih drugorazredna tema. Prvorazredna pa je zgleda reagiranje na razne prijave in ovadbe brezimnih psihopatov, ki izrabljajo organe pregona za obračunavanje z znanimi osebnostmi.