O rdečih številkah slovenjegraške bolnišnice
Po oceni vodstva Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je imela bolnišnica ob polletju za 554.000 evrov primanjkljaja. Od tega gre večina, 320.000 evrov, na račun urgentnega centra, je danes povedala v. d. direktorice bolnišnice Jasna Uranjek. Ob tem je poudarila, da je neurejeno financiranje urgentnih centrov sistemski problem, ki ga skušajo rešiti.
“Vse bolnišnice, ki imamo urgentne centre, opozarjamo na težave s financiranjem urgentnih centrov,” je na današnji novinarski konferenci po četrtkovi seji sveta bolnice dejala v. d. direktorice. Problem ravno v tem času po njenih besedah skušajo rešiti vse vpletene strani, to je ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvajalci.
Vzrokov za polletni ocenjeni primanjkljaj bolnišnice pa je še nekaj, med drugim višje cene zdravstvenega materiala zaradi spremenjene davčne stopnje, izplačilo prej zamrznjenih napredovanj, povečali so se tudi nekateri stroški vzdrževanja. Bolnišnica si bo do konca leta prizadevala uravnotežiti poslovanje na področjih, kjer lahko k temu sama prispeva, glede financiranja urgentnih centrov in izplačila napredovanj pa pričakuje sodelovanje ministrstva za zdravje in zdravstvene zavarovalnice. S slednjo pogodba za letos še ni podpisana.
Svet bolnišnice je na četrtkovi seji razpravljal tudi o ukrepih za izboljšanje varnosti bolnikov in zaposlenih v bolnišnici. Kot je pojasnila Uranjekova, bodo glede na rezultate vseh pogovorov v bolnišnici in širšega dogajanja naročili novo varnostno oceno in na tej podlagi posodobili varnostni načrt, ki je iz začetka leta 2015.
V bolnišnici ugotavljajo, da se na oddelkih predvsem administratorke in sestre dnevno srečujejo z nekaterimi grožnjami, a jih doslej kot take niso beležili, so pa od začetka leta 2015 do danes imeli štiri primere, ko so morali aktivirati varnostno službo in o dogajanju obvestiti policijo. Vsi primeri so bili povezani z alkoholom in razgrajanjem. V bolnišnici med prihodnjimi ukrepi razmišljajo tudi o možnosti snemanja nekaterih pogovorov, a za to še preverjajo zakonske možnosti. Trenutno bolnišnica letno za storitve varovanja nameni 80.000 evrov.
Koroško bolnišnico čaka pestra jesen. Predvidoma v drugi polovici oktobra bodo začeli prvič z lastnim aparatom za magnetno resonanco opravljati preiskave, za katere so doslej bolnike pošiljali v Maribor. Naložba je vredna 1,9 milijona evrov, bolnišnica jo financira sama.
Nato bolnišnico do konca leta čaka selitev nekaterih dejavnosti v nov prizidek, ki ga že opremljajo. Iz državnega proračuna je za opremo predvidenih devet milijonov evrov. Nove prostore bodo dobili centralna sterilizacija, lekarna, dializa, oddelka za ginekologijo in pediatrijo, operacijske dvorane in oddelek za intenzivno nego. Tako bosta po selitvi ostali prazni tretje in četrto nadstropje starega kirurškega bloka, ki pa ostaja zaseden v spodnjih delih stavbe, ki jo v prihodnjih letih čaka ali rekonstrukcija ali rušitev.
Predsednik sveta bolnišnice Ksandi Javornik je na današnji novinarski konferenci povedal še, da bodo člani sveta na naslednji seji odločali o spremembah aktov bolnišnice, v katerih bodo spremenili razpisne pogoje za direktorja, tako da bo lahko to mesto zasedel tudi strokovnjak s katerega drugega področja, ne le zdravstvenega, kot je določeno zdaj. Ko bodo spremembe potrjene tudi s strani ministrstva za zdravje, načrtujejo objavo razpisa za direktorja.
Jasna Uranjek koroško bolnišnico kot v. d. direktorice vodi od konca junija, ko je prejšnji direktor Janez Lavre prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. (sta)
