Po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Rusiji ni pričakovati sprememb, Enotna Rusija si spet obeta zmago
V nedeljo bodo v Rusiji parlamentarne volitve, a sprememb ni pričakovati. Od zadnjih volitev, ki so bile konec leta 2011, so se odnosi Rusije z Zahodom ohladili najbolj po koncu hladne vojne, in to zaradi priključitve polotoka Krim in vojne na vzhodu Ukrajine, Rusija je padla v gospodarsko krizo in začela vojaško akcijo v Siriji.
Pa vendarle se o vseh teh dramatičnih dogodkih zadnjih nekaj let med volilno kampanjo komajda govori. Neodvisna ruska organizacija za opazovanje volitev Golos ugotavlja, da gre za najbolj medlo in neaktivno kampanjo v zadnjem desetletju.
Volitve v Rusiji so paradoks, piše nemška tiskovna agencija dpa. Spremenile ne bodo nič, bo pa od njih po oceni ruskega časnika Nova gazeta odvisnega veliko. Gre namreč za prve volitve v državi po aneksiji Krima, po kateri je priljubljenost predsednika Vladimirja Putina porasla na več kot 80 odstotkov.
A kljub temu gre tudi za volitve v globoki gospodarski krizi, in to ob odsotnosti reform, nizkih cenah nafte in zahodnih sankcijah.
Že leta 2018 bodo v Rusiji predsedniške volitve, na katerih bo Putin predvidoma znova nastopil. Zato bodo letošnje volitve v državno dumo služile kot neke vrste preizkus.
Ruski predsednik je te dni v televizijskem nagovoru državljane pozval k udeležbi na volitvah. “Pozivam vas, da pridete na volišča, glasujete in poveste svoje mnenje,” je dejal ter izrazil prepričanje, da je – ne glede na politično stališče – “udeležba na volitvah za vsakogar od nas državljanska dolžnost, manifestacija naših iskrenih občutkov do države in skrbi za njeno prihodnost. Glasujte po svoji volji, glasujte za Rusijo,” je dodal.
Poslanec vladajoče stranke Enotna Rusija, 69-letni Nikolaj Gončarov, ki je v parlamentu od leta 1995, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da ljudi veliko bolj zanimajo vsakodnevna vprašanja kot pa geopolitični problemi. “Volivce seveda zanima politika, povezana s predsednikom Vladimirjem Putinom ali sankcijami, a 99 odstotkov njihovega zanimanja je namenjenega odprtju parkov ali prenovi stavb.”
Rusija ima v spodnjem domu parlamenta – državni dumi s 450 sedeži – štiri večje politične stranke. Vladajočo politično stranko Enotna Rusija, ki v dumi prevladuje od volitev leta 2003, trenutno vodi premier Dmitrij Medvedjev, njeni poslanci pa zasedajo 238 sedežev.
Druga največja stranka v dumi je Komunistična stranka, njeni poslanci pa trenutno zasedajo petino vseh sedežev oziroma 92 mest. Komunistična stranka je sicer zelo priljubljena med upokojenci, ki se z nostalgijo ozirajo v preteklost k nekdanji Sovjetski zvezi.
Drugi dve stranki v dumi sta še skupina socialnih demokratov v stranki Pravična Rusija, ki ima trenutno 64 sedežev, in Liberalno-demokratska stranka (LDPR), ki – kljub imenu – dejansko združuje desničarske nacionaliste. V dumi ima 56 poslancev, vodi pa jo vselej polemičen Vladimir Žirinovski, tudi podpredsednik dume. Žirinovski velja za enega najbolj priljubljenih politikov v Rusiji, njegov stil pa je po oceni dpa najbolj podoben ameriškemu predsedniškemu kandidatu Donaldu Trumpu.
Po oceni ruskega političnega analitika Mihaila Troickega bo Pravična Rusija ostala v dumi, čeprav z izgubo sedežev, saj je razočarala številne svoje privržence. Socialni demokrati veljajo po njegovih besedah za “lažno opozicijo”, ki je ustvarjena zato, da ustvarja iluzijo ravnovesja.
Nekaj sedežev bi lahko na tokratnih volitvah dobila še levosredinska stranka Jabolko, ki je bila sicer v dumi prisotna že v devetdesetih letih, a je po vzponu Enotne Rusije izpadla iz parlamenta.
Po prejšnjih parlamentarnih volitvah se je na ulicah Moskve zbralo več deset tisoč ljudi, in sicer s pozivi k izvedbi ponovljenih, pravičnih volitev.
Analitiki opozarjajo, da je tokrat opaziti pomanjkanje izbire oziroma možnosti za kakršne koli spremembe, kar je nezainteresirane ruske volivce privedlo na novo raven apatije.
V mnenjski anketi neodvisnega inštituta Levada je 43 odstotkov Rusov ta mesec povedalo, da volilno kampanjo popolnoma ignorirajo, medtem ko jih je le devet odstotkov dejalo, da jo pozorno spremljajo.
Nekateri špekulirajo, da to oblastem povsem ustreza in da je dejstvo, da so volitve prestavili na september – prejšnje so bile 4. decembra 2011 – namerna poteza, saj je tako kampanja sovpadla s poletjem, ko se Rusi pogosto odpravijo v tujino ali preživijo čas v svojih počitniških hišicah oziroma dačah. (sta)