Predsednica KPK Bervar Sternad: Preprečevanje in pregon korupcije morata biti ločena in neodvisna sistema 

Predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad zaveza bodoče koalicije o okrepitvi boja proti korupciji veseli. Vendar morata biti preprečevanje in pregon korupcije dva ločena in funkcionalno neodvisna sistema, je opozorila v pogovoru za STA. Komisija pa je po njenem prepričanju eden temeljnih stebrov pravne države.

KPK od novoizvoljenih poslancev še ni prejela nobenega odziva na predloge za izboljšavo boja proti korupciji, ki so jim jih posredovali konec aprila. Bervar Sternad pričakuje, da bodo to storili, ko se bodo v DZ dokončno izoblikovala razmerja. “Vsekakor bi si želeli biti eden od sogovornikov v razpravi o tem,” je dejala.

V predvolilni kampanji je bilo veliko govora o okrepljenem boju proti korupciji, zato zdaj na KPK pričakujejo “prehod od besed k dejanjem”. Veseli jih tudi, da so se v izhodiščih koalicijske pogodbe, ki jo usklajujejo SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, zavezali k ničelni toleranci do korupcije.

Kako si je bodoča koalicija zamislila steber institucij za zatiranje korupcije, bomo še videli, je dejala nova predsednica KPK Bervar Sternad. Kot podlago v izhodiščih omenjajo ustavo in zakonodajo EU, kar po njenih besedah napeljuje na nedavno sprejeto evropsko protikorupcijsko direktivo.

Dokument zahteva obstoj ločenih neodvisnih organov za preprečevanje korupcije in za pregon kaznivih dejanj s področja korupcije, ki sta v Sloveniji že vzpostavljena. “Torej si predstavljamo, da bomo gradili iz tega naprej,” je dejala.

Tudi pri specializirani enoti za pregon korupcije Skok, za katero se zavzemajo Demokrati Anžeta Logarja, po oceni predsednice KPK ni jasno, kako bi bila videti. Je pa poudarila, da ideje o pripojitvi KPK k tožilstvu glede na omenjeno direktivo ne pomenijo institucionalne neodvisnosti. V interesu javnosti pa je, da nadzor nad premoženjem funkcionarjev in presojanje nasprotja interesov ostanejo v domeni neodvisne institucije, kot je KPK.

Poleg tega je hrvaški Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok), na katerega se predlagatelji enote Skok sklicujejo, del širšega sistema, v katerem so tožilstvo, policija in Komisija za odločanje o nasprotju interesov, torej KPK podoben organ, ločeni, je izpostavila. Sicer pa morajo na Hrvaškem premoženje prijaviti tudi družinski člani funkcionarjev, in to javno. Za javno objavo celotnega premoženja določene skupine najvišjih nosilcev oblasti si prizadeva tudi KPK, ki zdaj lahko objavi le spremembo premoženja. Na to pa opozarja tudi skupina držav Sveta Evrope proti korupciji (Greco).

Vse rešitve, ki bodo šle v smer učinkovitejših postopkov ali delovanja institucij, bodo na komisiji podprli, je napovedala. Meni tudi, da je vedno prostor za tesnejše sodelovanje med institucijami, kar bi prispevalo k učinkovitejšim postopkom.

“Vemo, da je korupcijo ceneje preprečevati kot preganjati, torej je pomemben del boja proti korupciji ravno preventiva,” je dejala. Tako upa, da bo politična volja na obeh področjih.

Korupcijskih tveganj je največ tam, kjer je največ denarja. To so po besedah Bervar Sternad gotovo javna naročila, prek katerih se podeli okoli 13 odstotkov BDP. Na udaru so zdravstvo, infrastruktura in obramba, kar so tudi področja, kjer je treba po njeni oceni vzpostaviti več transparentnosti ter bolj jasne in zgodnejše mehanizme zaznavanja tveganj.

Bervar Sternad je pri tem izpostavila pomen sodelovalnega nadzora več organov. “To si predstavljam na način, da tudi ko nek postopek ni formalno zasnovan ali ko ideja, denimo o nekem velikem infrastrukturnem projektu še nastaja, organi, ki lahko zaznajo tveganja, že sodelujejo in pripravljajo načrt za nadzor, upoštevajoč vsa tveganja,” je dejala.

Eno izmed vztrajnih priporočil KPK je po njenih besedah tudi vzpostavitev zakonodajne sledi, s katero bi bilo med drugim jasno, kako se je zakon snoval, kdo je nanj vplival in kdo ima od njega korist. Podatke bi bilo možno povezati tudi s tistimi iz Erarja, ki med drugim kaže prejemnike javnih sredstev in lobistične stike.

Ob nedavnem sprejemanju interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica, sprejeli pa še s podporo SDS, so se namreč predvsem iz vrst bodoče opozicije vrstili očitki, da predlagatelji s tem zakonom vračajo usluge tistim, ki so financirali njihovo volilno kampanjo.

KPK priporočil v zvezi z interventnim zakonom ni podala, saj se večinoma ne dotika njihovega področja, je dejala. Opozorila pa je na hitrost njegovega sprejemanja, čeprav je bil v DZ sprejet po rednem postopku. Pri tem je opozorila, da je v zadnjih dveh mandatih DZ zaznati porast skrajšanih in nujnih postopkov ter kratke roke sprejemanja odločitev. Glede na analize, ki jih objavlja Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (Cnvos), sta tako prejšnja kot sedanja vlada v odhodu resolucijo o normativni dejavnosti, ki jim nalaga tudi javno razpravo o novih predpisih, kršili v med 60 in 70 odstotkih primerov. “To nikoli ne more biti v interesu javnosti,” je poudarila Bervar Sternad.

Zavzela se je tudi za uvedbo obveznega odziva na priporočila KPK. Organi se namreč v preteklosti pogosto niso (vsebinsko) odzvali. “In ta tišina je najbolj problematična,” je dejala.

Tudi kršitve integritete so brez sankcij. To so glede na težo kršitve lahko globe, omejevanje kandidature ali odstop s funkcije. “S tem dosežemo, da so najvišji predstavniki oblasti resnično zgled. Ko pa niso, morajo prevzeti odgovornost za svoje ravnanje,” je dejala.

Pred KPK poteka nekaj odmevnih primerov. KPK je prejela prijave v zvezi z vsebino nekaterih posnetkov domnevnih pogovorov funkcionarjev Svobode in nekaterih znanih Slovencev, ki so zaznamovali volilno kampanjo. Trenutno po besedah Bervar Sternad čakajo na ugotovitve policije glede verodostojnosti posnetkov, nato pa bodo razmejili pristojnosti.

Pred KPK je tudi več zadev premierja v odhodu Roberta Goloba. V zadevi Karigador KPK preverja obstoj nasprotja interesov zaradi Golobovega prijateljevanja s poslovnežem Tomažem Subotičem, ki je zasedal več funkcij v svetih javnih zavodov.

Konkretnih napovedi o zaključku postopka v tej zadevi Bervar Sternad ne želi dajati, saj je bilo veliko procesnih zahtev, kar je ključno vplivalo na trajanje postopka. “Vsakič, ko mislimo, da smo blizu, se še kaj zgodi,” je dejala. Zatrdila pa je, da na komisiji delajo vse, da bi primer zaključili v najkrajšem možnem času.

V fazi predhodnega preizkusa je še vedno tudi zadeva Ugljan, kjer naj bi Golob dopustoval v hotelu očeta slovenskega podjetnika Mihe Piškurja.

Odmevna je bila zadeva Bobnar, v kateri je KPK že ugotovila kršitev integritete Goloba. Ta pa zdaj odločitev KPK izpodbija na sodišču.

Je pa to tudi ena izmed zadev, zaradi katerih si na komisiji želijo, da bi sodišča zadeve KPK obravnavala prednostno. Epilog v korupcijskih dejanjih namreč ni pomemben samo z vidika zavarovanja premoženjske koristi, ampak tudi ugleda institucij. Spodkopavanje zaupanja vanje pa po njenih besedah povzroča družbeno škodo.

Bervar Sternad je na čelo KPK sicer prišla kot dolgoletna direktorica nevladne organizacije PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Meni, da podpora verjetnega mandatarja za sestavo nove vlade Janeza Janše ukinitvi financiranja nekaterih nevladnih organizacij in rtv-prispevka ni v interesu javnosti. “Vsaka demokracija potrebuje nadzor, zato vsako omejevanje dela javnega RTV-servisa in nevladnih organizacij ta nadzor spodkopava in uničuje kritične glasove,” je dejala.

Takšno omejevanje spodkopava temeljne vrednote EU, kar ni le neintegritetno, ampak državo tudi izpostavlja tveganjem za sankcije EU, je dodala.

Katarina Bervar Sternad je še poudarila, da je zanjo prizadevanje za državo, kjer institucije delujejo, pomembnejše od kateregakoli drugega cilja. “Žene me, da delam na področju, kjer se lahko dosežejo spremembe, ki bodo varovale to državo pred morebitnimi posegi in rušenjem temeljnih demokratičnih vrednot,” je dejala.

Kot je poudarila, je to njeno močno vodilo. Jo je pa strah, da bi se z varovanjem teh vrednot nehali ukvarjati ali da bi bilo ljudi, ki so k temu zavezani, premalo. Tako za sabo ne bi pustili ničesar več, je sklenila. Prepričana je, da je zato sodelovanje medijev, civilne družbe in neodvisnih institucij ključno za uspešno gradnjo države, ki temelji na vrednotah, ki smo jih zapisali v ustavo.