Samo Rugelj rešuje slovensko založništvo za slovensko literaturo

0

Knjigarnarji morajo po besedah Sama Ruglja iz založbe Umco bolje poznati svoje kupce. “Mene, ki precej časa preživim v knjigarnah, ne pokliče nihče in mi ne ponudi programa zvestobe,” se je pošalil v predavanju na 12. kongresu slovenskih založnikov, ki ga je naslovil Izgubljeni kupec.

Poudaril je še, da založbe težko delujejo brez javne podpore in sodelovanja s knjigarnami pa tudi drugimi založniki ter da je potrebno odpraviti diskriminacijo domačih knjig na račun tujih – temelj prodaje slovenskih knjigarn so slovenske knjige.

Povprečna prodaja 30 najbolj prodajanih knjig treh manjših slovenskih založb s tradicijo, ki se pretežno ne ukvarjajo z leposlovjem, je bila v največji slovenski knjigotrški mreži v letu 2012 30 izvodov knjige, je pojasnil.

Po njegovih besedah gre pri tem za preveč ukvarjanja s knjigami, ki se lažje prodajajo, ter za zanemarjanje nišnih kupcev. Ob tem je opozoril na njihovo pomembnost, saj lahko ti na koncu kupijo precej več del, kot pa 1000 ostalih. Niša lahko postane trend, izguba niš pa lahko sčasoma načne tudi večje knjižne segmente, je dodal.

Dotaknil se je tudi izkušenj svoje založbe, ki med drugim kažejo na to, da je izjemno težko priti v izložbe knjigarn.

Na kongresu so predstavili tudi rezultate primerjalne analize založništva za leto 2013. V panogi so ustvarili 75,9 milijona evrov prometa, kar je skoraj 11 odstotkov manj kot leto prej. Čisti dobiček podjetij se je zmanjšal za četrtino na 1,2 milijona evrov, čista izguba podjetij pa povišala za skoraj desetkrat na 5,1 milijona evrov.

Povprečno število zaposlenih v založniških podjetjih se je znižalo za deset odstotkov – na 693, dodana vrednost na zaposlenega pa za šest odstotkov – na 33.153 evrov.

Zmanjšala se je tudi proizvodnja v panogi, a podatki še niso dokončni, saj v Narodni in univerzitetni knjižnici še nimajo vseh podatkov.

Število novih knjig brez učbenikov se je znižalo za 21 odstotkov – na 3661, število novih monografij (knjige in brošure) pa se je zmanjšalo za 20 odstotkov – na 4950. Po drugi strani se je za deset odstotkov zvišalo število ponatisov, ki predstavljajo osemodstotni delež celotne produkcije.

Povprečna naklada knjig se je povečala za dva odstotka – na 1076, ob tem pa se je za 13 odstotkov znižala povprečna naklada leposlovja za odrasle.

Na kongresu so ob tem predstavili še nekaj projektov Društva slovenskih založnikov, ki jih pripravljajo letos.

Tako bo 20. junija med 18. uro in polnočjo v Ljubljani potekala Noč knjigarn, ki bo med drugim ponudila dogodke v Slovenskem šolskem muzeju, knjigarni Konzorcij, Modrijanov knjigarni, Hiši sanjajočih knjig ter knjigarni Felix na Cankarjevi cesti. Poleg tega bodo do polnoči delovale tudi nekatere druge sodelujoče knjigarne.

V društvu pripravljajo tudi jesenski natečaj za najlepšo izložbo, ker menijo, da marsikatera založba kupcev ne pritegne dovolj in si zato odlično aranžirane izložbe zaslužijo medijsko prepoznavnost. (sta)

Samo Rugelj

Samo Rugelj

 

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen