Policija objavila fotografijo pogrešane koroške deklice
Celjska policija je danes ob soglasju matere več kot osem mesecev pogrešane koroške deklice objavila dekličino fotografijo. Na policiji namreč ocenjujejo, da bodo z objavo fotografije lahko dobili koristne podatke, ki bi pomagali pri iskanju deklice.
Na celjski policijski upravi navajajo, da doslej kljub vsem pozivom javnosti in odmevnosti primera niso dobili uporabnih podatkov, ki bi jim koristili pri preiskavi, ki poteka že od marca letos, ko je bila podana prijava o pogrešanju štiriletne deklice s Koroške, so sporočili s Policijske uprave Celje.
Z današnjo objavo fotografije je policija ponovno pozvala vse občane, ki imajo kakršen koli podatek o tem, kje bi deklica lahko bila, ali imajo kakršen koli drug koristen podatek, ki bi pripomogel k čimprejšnji najdbi deklice, da to sporočijo na telefonsko številko 113 ali na anonimno številko policije 080 12 00.
Za policijo so pravice in interesi otroka na prvem mestu, zato bodo njihove aktivnosti še naprej usmerjene v iskanje pogrešane deklice. Pri preiskavi sicer intenzivno sodeluje več kriminalistov in policistov, ki so v času od dekličinega izginotja do danes opravili več kot 200 razgovorov in dodatnih poizvedb. Policija pri iskanju sodeluje tudi z različnimi institucijami in tudi s tujimi varnostnimi organi.
Spletno Delo je danes povzelo izjavo Lene Pavlinič iz odvetniške pisarne, ki zastopa dekličino mater, da objava fotografije pogrešanega otroka ni v nasprotju z odločitvijo sodišča. To je na petkovem sojenju dekličinemu očetu zaradi odvzema mladoletne osebe proces zaprlo za javnost prav zato, da bi obvarovalo dekličino identiteto.
Pavliničeva je pojasnila, da je policija skladno z zakonom o kazenskem postopku dolžna objaviti fotografijo, za četrtek pa naj bi bila sklicana tudi novinarska konferenca, na kateri naj bi spregovorila mati pogrešane štiriletne deklice ter njen dedek, ki ga je dekličin oče obtožil spolnega nasilja nad otrokom. Dekličin oče je sicer od junija letos v mariborskih priporih.
V odvetniški pisarni so za spletno Delo še povedali, da je tožilstvo kazensko ovadbo glede suma spolne zlorabe ovrglo, oče pa je nato sam nadaljeval pregon. Pred kratkim pa je odločitev tožilstva potrdilo tudi višje sodišče, s čimer je sum spolne zlorabe deklice dokončno ovržen.(sta)
(foto: Policija.si)
uboga reva pa tako lep otrok oba starša je nista vredna kaj mora dati skozimenim da si bo to dobro zapomnila
Na spodnji dopis s strani tožilstva do današnjega dne nisem dobil popolnoma nobenega odgovora!!!!
Vrhovno državno tožilstvo
Vodja oddelka za drľavnotožilski strokovni nadzor
Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk
TRG OF 13
1000 Ljubljana
In
Generalni vrhovni tožilec dr. Zvonko Fišer
TRG OF 13
1000 Ljubljana
Ljubljana, 20.5.2011
Zadeva: kazniva dejanja uradnih oseb in možnost izvedbe nadzora
V dopisu Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 8/2011-49 SJP (TP) z dne 10.5.2011, me obveščate, da ugotavljate, da je bila odločitev okrožne državne tožilke strokovno pravilna saj, da v konkretnem primeru ne gre za kazenskopravno problematiko, pač pa za nepravdno zadevo, ki se rešuje v ustreznih postopkih.
Glede na predmetno zadevo menim, da je vaš odgovor zavajajoč in sicer:
1) Ker gre za postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnem postopku in, ki teče pred organom s pooblastili (CSD Ljubljana Moste Polje) nikakor ne gre za nepravdno zadevo (kot vi navajate v vaąem odgovoru), in v tem konkretnem primeru gre za upravno zadevo;
2) Upravni spis kot celota je tudi javna (uradna) listina;
3) S tem, ko so listine oštevilčene in vložene v uradni spis pridobijo status uradne listine;
4) ZUP še posebej določa kaj so javne listine. Po določilih ZUP je Zapisnik, ki ga naredi uradna oseba v upravnem postopku javna listina.
V konkretnem primeru gre za postopek, katerega vodi uradna oseba s pooblastili in, ki se vodi skladno z Zakonom o upravnem postopku, in v konkretnem primeru govorimo o javnih listinah.
Tožilstvo se ne more sklicevati, da je predmetna zadeva (ugotavljanje sestavljanja, ponarejanja in overjanje listin in s tem povezana kazniva dejanja) stvar drugih organov in postopkov, saj namreč Zakon o kazenskem postopku velja vedno, ko se ugotavlja o kaznivih dejanjih iz KZ, tožilstvo pa je tisto, ki mora v tem primeru ukrepati! Ne pa, da se sedaj tožilstvo spreneveda in prelaga odgovornost na druge organe in institucije. Torej se tukaj sploh ne more postaviti vprašanje, ali bi lahko bila takšna zadeva sploh v prisojnosti kakšnega drugega organa!
Po KZ-1:
Tistega, ki je listino ponaredil, poskusil ponarediti, ponarejeno listino zavestno uporabil ali hranil, se po Kazenskem zakoniku (KZ-1, Ur. l. RS, ąt. 55/2008 (66/2008 popr.) in novele) šteje za storilca kaznivega dejanja ponarejanja listin (251. člen) z zagroženo kaznijo zapora do dveh let oz. do treh let, če gre za javno listino. Glej tudi 253. člen KZ-1 glede overitve laľne vsebine (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, str. 495).
Kaj pravi ZUP glede zapisnika:
76. člen ZUP
1) Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.
2) Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
Kaj pravi sodna praksa glede zapisnika kot javne listine:
Odločitev Ustavnega sodišča RS Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 pravi, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
Zapisnik po ZUP je torej javna listina in dokaz o:
– poteku postopka
– vsebini dejanj postopka
– danih izjavah
V konkretnem primeru iz javnih listin najmanj izhaja, da je uradna oseba zavestno na zapisnik – torej v javni listini – lažno prikazala potek postopka in lažno dejansko stanje oziroma sposobnosti OSEBE A, s tem pa je tudi neverodostojna sama vsebina »izjav« na navedeni listini. V konkretnem primeru gre torej po mojem mnenju za kaznivo dejanje ponarejanje listin oziroma javnih listin (po 251. in 253. členu KZ-1 – izdelava, sestava, spravljanje v promet, vlaganje, uporaba, overovitev, …). V konkretnem primeru bi lahko govorili celo o sostorilstvu tretje osebe. Poleg tega je v nadaljevanju uradna oseba opirala odločitve in ravnanja na teh ponarejenih listinah, kar po mojem mnenju očitno kaľe na naklep in po mojem mnenju zavestno nadaljevanje kaznivih dejanj:
1) Postopek ni potekal tako kot je navedeno v Zapisniku z dne 6.10.2009 (javna listina 177). Iz zapisnika naj bi izhajalo, skladno z 76. členom ZUP, da sta na razgovoru prisotni samo uradna oseba CSD in stranka OSEBA A, ki je podala lastne izjave na Zapisnik. Iz Zapisnika (javna listina 183) izhaja, da je sama uradna oseba priznala, da temu ni bilo tako in, da je bila prisotna še tretja oseba, OSEBA B. Torej gre za lažno prikazovanje poteka postopka s strani uradne osebe v javni listini.
2) Zamolčanje prisotnosti tretje osebe je bilo očitno storjeno z namenom, saj kot sledi iz Zapisnika z dne 7.10.2009 (javna listina 183), je bila ta tretja oseba tista oseba, ki je podajala izjave na zapisnik (javna listina 177), skladno z 76. členom ZUP, in ne OSEBA A, tako kot je lažno prikazano na Zapisniku (javna listina 177).
3) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP, izhaja sposobnost OSEBE A, ki jo je na Zapisniku (javna listina 177) prikazala uradna oseba in to je, da OSEBA A sama samostojno podaja ustne izjave v stavkih. To pa na laž postavlja Zapisnik (javna listina 183). Torej uradna oseba je v Zapisniku (javna listina 177) lažno prikazala sposobnosti in zmožnosti in s tem tudi dejansko stanje OSEBE A. To ni edini tak primer, saj se uradna oseba CSD skozi ves postopek trudi prikazovati lažno dejansko stanje oziroma se uradna oseba trudi prikrivati dejansko stanje OSEBE A!
4) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP sledi, da naj bi izjave, ki so napisane na zapisniku sama in dobesedno podajala OSEBA A. Iz Zapisnika (javna listina 183) pa je razvidno, da je vse izjave podala OSEBA B, OSEBA A pa je bila sposobna samo odgovarjati z da / ne, in izreči kakšno posamezno besedo. Iz Zapisnika (javna listina 177) ni razvidno, da bi bila OSEBI A postavljena kakršna koli vprašanja in na katera naj bi odgovarjala z da /ne. Iz vsega navedenega (po vseh točkah) torej sledi, da zapisanih izjav na Zapisniku (javna listina 177) ne gre pripisati OSEBI A temveč OSEBI B. Ob tem ni niti nepomembno dejstvo, da je Zavod v dopisu ąt 152-1/2009-3 z dne 18.6.2009 in št. 236-1/2009-4 z dne 11.9.2009 navedel, da je bil sprejet dogovor, da CSD izpelje pred sodiščem postopek ugotovitve potrebnosti skrbništva (torej postopek ugotovitve in odvzema opravilne sposobnosti – le tega pa omenjeni CSD do danes ni hotel izpeljati!). Zavod, v svojem poročilu (listina 111 v spisni mapi predmetnega postopka – torej javni listini kot celoti) navaja, da se OSEBA A znajde v predvidljivih situacijah in znanem okolju (torej ima evidentno probleme v neznanih oziroma nepredvidljivih situacijah in neznanem okolju), kar pod vpraąaj postavlja tudi verodostojnost in namen samega podpisa OSEBE A na Zapisniku. Potrebnost uvedbe postopka ugotovitve opravilne sposobnosti sledi tudi iz listine v spisni mapi upravnega postopka 584-28/2007 (javna listina kot celota) z dne 2.9.2009 (listina 139), izdelane s strani uradne osebe CSD.
Da gre pri vsej zadevi za naklepna dejanja uradnih oseb CSD Ljubljana Mote Polje izkazujem tudi z drugim primerom (ki tudi ni edini in zadnji!) iz istega postopka – (listine so nahajajo v ľe dostavljeni dokumentaciji in ostalih prijavljenih zadevah toľilstvu!):
– V javno listino (upravni spis CSD Ljubljana Moste Polje 584-28/2007) je bila s strani uradne osebe CSD vložena listina 127 z dne 19.8.2009 (ki naj bi jo izdelala uradna oseba CSD), za katero je bilo že večkrat dokazovano, da je ponarejena. Kljub vsem materialnim dokazom in zahtevam več oseb po odstranitvi te listine, se navedena listina še vedno nahaja v uradnem spisu in še celo brez kakršnega koli zanamka!
– Da gre pri listini 127 za ponarejeno listino je razvidno iz več vlog in dokazovanj v samem spisu, še posebej pa iz Zapisnika z dne 2.11.2010 (javna listina 503-501) iz katere sledi (listina 501), da na listini 127 naj ne bi šlo niti za pravi datum, da gre za napačno osebo in celo napačno vsebino! Uradni osebi CSD je bilo podanih več zahtev po odstranitvi navedene listine in ugotovitvi njene lažnosti, nazadnje de 1.11.2010 (listina 492 – v spisni mapi CSD) s podrobno obrazložitvijo in listinskimi dokazi, da gre za ponarejeno listino in zahtevo, da se listina odstrani iz spisa in postopa skladno z zakonom. Uradna oseba CSD pa na vse navedeno sploh ni odreagirala, kar tudi kaže na namen oziroma naklep uradne osebe CSD.
Ker predmetni upravni postopek še vedno ni končan, sam sem pa tudi aktivna stranka v postopku, vse omenjene listine pa se nahajajo v spisni mapi (torej javni listini kot celoti), in to kljub večkratnim zahtevam po uskladitvi z resničnim stanjem, vrhovno državno tožilko Sanjo Javor Pajenk sedaj za izključno oba gornja konkretna primera sprašujem:
1) Kdo je zadolžen za pregon kaznivih dejanj uradnih oseb v upravnih postopkih?
2) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje?
3) Ali ni to še posebej huda oblika kaznivih dejanj, ker uradna oseba ignorira vsa opozorila, zahteve in dokaze glede nezakonitosti oziroma lažnosti teh listin in se, kljub opozorilom, te listine še naprej nahajajo v spisu?
4) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje, ki bi se preganjalo po uradni dolžnosti?
5) Če dejanja iz prejšnje alineje niso kazniva dejanja, za kakšna dejanja pa gre potem v takih primerih?
6) Zakaj v tem dopisu konkretno prikazanih primerih ne gre za kazniva dejanja?
7) Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za kazniva dejanja, oziroma zakaj navedeno niso kazniva dejanja)?
Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za uradno pregonljiva kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za uradno pregonljiva kazniva dejanja)?
9) Ali je potem dovoljeno uradnim osebam, da v javne (uradne) listine pišejo lažne podatke in prikazujejo lažna dejanska stanja in laľen potek dogodkov in postopkov ter zavestno vlagajo v uradne spise ponarejen listine, in se jim ne more popolnoma nič zgoditi?
10) Ali v državi Sloveniji torej nimamo organa in zakonskih osnov, ki bi taka ravnanja (sicer zelo očitno nezakonita in celo kazniva dejanja po ZUP in KZ-1) uradnih oseb onemogočala in sankcionirala?
11) Ali potem Vrhovno državno tožilstvo dopušča nezakonito delovanje uradnih oseb in s tem samo podpira nepravno državo in anarhijo v državi?
12) Glede na vaą odgovor, da so pri odločanju o kazenskih ovadbah okrožni državni tožilci samostojni in, da ni mogoč popolnoma noben nadzor, ali to v praksi pomeni, da v kolikor se tožilec zavestno odloči, da ne bo preganjal očitnega kaznivega dejanja, ki se celo preganja po uradni dolžnosti, proti njemu ni mogoče sprožiti popolnoma nobenega nadzora in sankcij?
13) V kolikor tožilstvo ni pristojno za posredovanje v konkretnem primeru predstavljenih lažnih listin oziroma ponarejanja in overjanja listin, kdo je torej organ, ki bo preganjal ponarejanje listin, lažno prikazovanje dejanskega stanja v uradnih postopkih s strani samih uradnih oseb?
Posamične taksativne odgovore na posamezna zgoraj zastavljena vprašanja pričakujem do vključno petka 27.5.2011, nato pa se bom za pomoč obrnil na medije in organe Evropske skupnosti!
Lep pozdrav,
V vednost in ravnanje ter zagotovitev delovanja pravne države:
– Vlada republike Slovenije, OSEBNO za Predsednika vlade RS Boruta Pahorja, Gregorčičeva 20, Ljubljana
– Komisija za preprečevanje korupcije, OSEBNO g. Goran Klemenčič, Dunajska cesta 56, Ljubljana
– VSEM članom Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Šubičeva 4, Ljubljana
– Nacionalni preiskovalni urad, Dimičeva 16, Ljubljana