Na referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško večina za?!?
Sedaj je že jasno, da se bo slovenskemu ljudstvu zgodil še en referendum – tokrat o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Pahorjev podpis so seveda z velikim veseljem pozdravili v koaliciji, temu valu veselja pa je seveda pritegnil tudi presednik države Türk, ki se je v nižji pogovorni slovenščini (cagavost je po SSKJ opredeljena kot nižja pogovorna beseda) izrazil, da je dovolj “cagavosti”. Še dobro, da ni spet uporabil kakšne angleške spakedranke. Zanimivo je, da se je ob napovedanem referendumu takoj zganil tudi osrednji časnik in s svojo anketo “ugotovil”, da bi arbitražni sporazum podprlo 46,8%, proti pa bi bilo 39,8 %ljudi. Zanimivi izsledki Delo Stika.
Medtem pa na ulici in med ljudmi ni čutiti nekega strašnega navdušenja nad arbitražnim sporazumom, ki Sloveniji preprečuje teritorialni stik z odprtim morjem. Lider opozicije Janez Janša pa je diametralno od Pahorjevih veseljakov prepričan, da bi arbitražni sporazum zagotovo padel, če bi se ljudstvo na referendumu odločalo in izreklo že to nedeljo. Vmes pa seveda leva PR-medijska mašinerija lahko naredi še 70% podporo.
Piranski zaliv iz savudrijske obale: polovico smo ga že izgubili, z arbitražnim sporazumom bomo izgubili tudi teritorialni stik z odprtim morjem (če bo sporazum ostal v veljavi)
Foto: Dejan Kaloh
Jaz sem za naše.
Kdaj smo pa izgubili polovico Piranskega zaliva? Sem morda zamudil ratifikacijo kakšnega končnega sporazuma?
Arbitražni sporazum pa tudi sam po sebi ne prejudicira odločitve, ki bi Sloveniji preprečila teritorialni stik z odprtim morjem. Je v uredništvu Politikisa vseh pet arbitrov, ki bodo o tem šele odločali, ali pa spet govorite na pamet? 😉
Ne samo, da smo izgubili polovico Piranskega zaliva, v preteklosti smo izgubili tudi Trst in pol Istre, zahvaljujoč Titu in podobnim, ki se jim je fučkalo za Slovenijo. Kontinuiteta pa prav odlično skrbi tudi za nadaljno izgubljanje slovenskega ozemlja.
Mislim Pris: pred 25. junijem 1991 ni bila nikoli uveljavljena sredinskega meja v Piranskem zalivu, čeprav se je sedaj de facto držita obe državi, seveda vsled izogibanja kakšnih večjih meddržavnih napetosti. Dejstvo je, da so po tem datumu Hrvati dejansko začeli izvajati jurisdikcijo tam (velja tako za morje kot za kopno), kjer je prej niso imeli. To velja še posebej za Piranski zaliv, ki so ga mimo vseh mednarodnih in zgodovinskih dejstvev enostransko preimenovali v Savudrijsko valo in si ga polovico kar prisvojili. Slovenija je namreč pred 25.6.1991 jurisdikcijo izvajala v celotnem Piranskem zalivu,
Sicer pravno nikoli potrjeni prisvojitvi našega morja se Hrvati ne bodo nikoli odrekli, z arbitražnim sporazumom pa bodo svoje predatorsko ravnanje tudi mednarodno legalizirali. In na tej točki bo Pahor doživel svoj največji politični poraz.