[Analiza mariborske županske tekme] V drugi krog bosta napredovala neodvisna kandidata Bor Greiner in Andrej Bauman. Korenovo bo pokopala mlačnost in podpora nepriljubljene koalicije, Frangeža pa šibka volilna moč njegove SD

Na lokalnih volitvah 15. novembra se bo za županski stolček v Mariboru potegovalo deset kandidatov, brez izrazitega favorita, kar bo vsekakor delalo župansko tekmo zanimivo. Kandidirajo Bor Greiner in Andrej Bauman kot neodvisna kandidata, Katja Koren s podporo SDS, Demokratov, NSi, Matevž Frangež s podporo SD, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda), Matej Vodopivec (LPR), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Aleš Ernecl (Stranka Straža), Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda) in Mitja Zgoznik (Resnica). Ker se dosedanji župan Saša Arsenovič po dveh mandatih poslavlja, je tekma vsaj na videz odprta za štiri izstopajoče kandidate: Greinerja, Baumana, Korenovo in Frangeža.

Po naši uredniški oceni imata največ možnosti za uvrstitev v drugi krog prav neodvisna kandidata Bor Greiner in Andrej Bauman. Greiner ima pomembno prednost v dolgoletni medijski prepoznavnosti, neposredni komunikaciji in dejstvu, da ga Mariborčani poznajo predvsem kot radijskega človeka, ne kot predstavnika političnih strank. Bauman na drugi strani stavi na podjetniške izkušnje, poznavanje delovanja mestne občine in dosedanje delo v mestnem svetu. Njuna skupna prednost je neodvisna kandidatura, ki jima omogoča nagovarjanje tako levih kot desnih ter politično neopredeljenih volivcev. Seveda Baumanova povezanost z dosedanjo Arsenovičevo mestno politiko prinaša tudi določeno breme, vendar mu hkrati zagotavlja izkušnje in prepoznavnost v lokalnem okolju. Prav zato bi lahko letošnja županska tekma prinesla svojevrsten obračun dveh nestrankarskih kandidatov, ki bi pokazal, da imajo Mariborčani dovolj klasičnih strankarskih političnih kalkulacij.

Katji Koren utegne največjo politično škodo povzročiti prav podpora koalicije SDS, NSi in Demokratov, ki je s svojo vladno odgovornostjo izpostavljena tudi nezadovoljstvu velikega dela volivcev. Nekdanja vrhunska smučarka ima nedvomno prepoznavno ime in bogato športno biografijo, vendar športna priljubljenost še ne pomeni tudi politične prepričljivosti. Njena dosedanja kampanja deluje precej zadržano, brez izrazite pobude in politične energije, ki bi jo pričakovali od kandidatke s tako široko strankarsko podporo. Ustvarja se vtis, da je bila kot aktualna državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport predvsem priročna kadrovska rešitev vladajočih strank, ki so potrebovale skupnega kandidata z javno prepoznavnim imenom. Čeprav je sama poudarila, da se je za kandidaturo odločila po tehtnem premisleku, njen dosedanji nastop pušča vtis, da je županska tekma zanjo bolj politična obveznost oziroma nujno zlo kot izraz izrazite osebne ambicije po vodenju Maribora.

Matevž Frangež je brez dvoma politično izkušen in prepoznaven kandidat, ki ima za seboj dolgoletno delo v državni politiki ter dobro pozna gospodarske in razvojne izzive Maribora. Toda njegova največja težava ni osebna prepoznavnost, temveč skromna politična moč Socialnih demokratov v mestu. SD ima v iztekajočem se mandatu zgolj dva svetnika v 45-članskem mestnem svetu, kar nazorno kaže, kako daleč je stranka od časov, ko je z Borisom Sovičem obvladovala mariborsko mestno politiko. Frangežu sicer podporo zagotavljata še Levica in Lista kolesarjev in pešcev, vendar tudi ti dve politični skupini nimata posebej močnega volilnega zaledja. Njegova osebna politična kilometrina zato še zdaleč ne zagotavlja preboja v drugi krog. V razmerah, ko volivci vse bolj iščejo prepričljive osebnosti in manj strankarske izkaznice, utegne biti prav šibka lokalna organizacijska in volilna moč SD tista omejitev, ki je niti Frangeževa prepoznavnost ne bo mogla preseči.