V vrtcih in osnovnih šolah 18. novembra tradicionalni slovenski zajtrk

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi postal tradicionalen in bo letos prvič potekal v obsegu, ki bo zajel vse vrtce in osnovne šole v Sloveniji. Prvič ga bodo izvedli 18. novembra, v prihodnjih letih pa bo potekal vsak tretji petek v novembru. Otroci bodo ta dan zajtrkovali izključno slovensko hrano, osnovna živila (mleko, kruh, jabolka in med) pa bodo donirali primarni proizvajalci in podjetja živilsko-predelovalne industrije.

Projekt je po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana pomemben zlasti zato, ker bodo začeli otroke seznanjati s pomenom pridelave in predelave hrane ter pomenom hrane iz bližine. Pomembno je, da to postane tradicija, ki bi kasneje prerasla v naravoslovni dan, cilj kmetijskega ministrstva pa je tudi, da bi imele šole in vrtci v prihodnosti svoje vrtnine in sadje, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Židan.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je ob tem opozoril, da šola in družina kot klasična socializatorja ne delujeta več tako močno kot v preteklosti, zato ju je treba rehabilitirati. Tržni regulatorji so v preteklosti ravnali v skladu s profitno logiko, “ki je pripeljala do tega, da je hrana izpraznjena, da so navade pokvarjene in peljejo v drug način življenja, kot si ga mi želimo”, je dejal.

Minister za zdravje Dorjan Marušič pa je povedal, da postaja zajtrk pomemben obrok pri mladini, po drugi strani pa se povečuje skupina, ki opušča zajtrk. Hrana ima po njegovih besedah pomemben vpliv na naše zdravje. “Zato se vrnimo h koreninam, k tistemu, kar nam daje naša dežela. Zdrava prehrana, ki jo imamo, naj postane pomemben del našega življenja, zato da bomo ohranili tisto, kar so nam dali naši predhodniki,” je dejal.

Matej Gregorič iz Inštituta za varovanje zdravja je ob tem opozoril, da je uravnoteženo prehranjevanje v obdobju odraščanja pomembno, ker omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, hkrati pa preprečuje nastanek zdravstvenih težav in z njimi v otroštvu ali odrasli dobi povezanih bolezni.

Kot je dejal Gregorič, gre za dolgoročno naložbo, ki se pokaže v kasnejših življenjskih obdobjih. Med sedmimi vodilnimi dejavniki tveganja za umrljivost v EU jih je namreč pet povezanih z načinom prehranjevanja – visok krvni tlak, holesterol, debelost, premalo sadja in zelenjave ter telesna nedejavnost, je navedel.

Osnovni cilj projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranskih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in širšega okoljskega pomena. Posebej bodo izpostavljene posamezne kmetijske panoge – čebelarstvo, prireja mleka, sadjarstvo in pridelava žit.

Projekt je nastal na podlagi pobude Čebelarske zveze Slovenije, ki letos že peto leto zapored organizira tudi akcijo Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih, ki je namenjena predvsem izobraževanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Rezultati in pozitivni odzivi otrok ter učiteljev so nad pričakovanji, je povedala Tanja Magdič iz čebelarske zveze.(sta)

(fotografija je simbolična)