Gibanje za ohranitev javnega zdravstva proti spremembam organizacije zdravstvenih zavodov

0

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je predstavilo stališča do predlogov sprememb organizacije zdravstva znotraj dokumenta nadgradnje zdravstvenega sistema. Tako podpirajo krepitev preventive in skrajševanje čakalnih dob, so pa proti spremembam organizacije zdravstvenih zavodov ter vladinem določanju mreže zdravstvene dejavnosti.

V gibanju podpirajo tiste predloge v dokumentu Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, ki zadevajo krepitev preventive, promocijo zdravstva, krepitev dostopa do zdravljenja na podeželju, skrajševanje čakalnih dob, združevanje dežurnih mest, vlaganje v človeške vire in v zdravstveno tehnologijo ter krepitev strokovne avtonomije javnih zavodov.

Nasprotujejo pa temu, da bi se javne zdravstvene zavode organiziralo kot finančno avtonomne zavode v skladu z zakonom o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, je na današnji novinarski konferenci pojasnila članica gibanja Julijana Bizjak Mlakar, sicer poslanka SD v DZ.

Po njihovem mnenju bi bilo treba za takšno spremembo pridobiti soglasje prebivalstva, ki pa ga ministrstvo za zdravje nima. Takšna ureditev bi po njenem mnenju prinesla komercializacijo zdravstvene dejavnosti, oblikovanje profitnih zdravstvenih zavodov in mešanje javnega ter zasebnega lastništva javnih zavodov. To pa, kot pravi, vodi v privatizacijo javnih zavodov, s čimer se stroški zdravljenja zvišujejo, dostopnost zdravljenja pa znižuje.

“Na ministrstvu za zdravje očitno še vedno prevladuje miselnost, da je treba javno premoženje razprodati, javne zavode pa organizirati v profitne organizacije,” meni Bizjak Mlakarjeva. Ob tem pa opozarja, da je takšna usmeritev v gospodarstvu ustvarila tajkune in številne druge negativne posledice, v dejavnostih splošnega interesa pa pomeni razpad sistema socialne in zdravstvene varnosti.

V gibanju po njenih besedah nasprotujejo tudi predvideni izločitvi zdravnikov iz sistema javnih uslužbencev. Slednje bi po njenem mnenju povzročilo izsiljevanje in kaotično stanje v zdravstvu. Ne strinjajo pa se niti s tem, da bi vlada določila mrežo zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.

Znani zdravnik Erik Brecelj pa je dejal, da se z mnogimi predlogi znotraj dokumenta nadgradnje strinja. Ob tem pa je ocenil, da nobena reforma ne bo uspela, če zdravstvo ne bo delovalo na bolj transparenten način. Če minister ne bo pokazal s konkretnimi ukrepi, da se ne strinja z nepreglednim delovanjem v javnih zavodih, je ukvarjanje z reformo popolnoma nesmiselno, je dejal.(sta)

(fotografija je simbolična)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen