Orodja eZdravja v velikem porastu
Uporaba eZdravja v Evropi je vedno bolj razširjena, kažeta raziskavi v bolnišnicah za akutno oskrbo in med splošnimi zdravniki. V Evropi je lani že 60 odstotkov splošnih zdravnikov uporabljalo orodja eZdravja, kar je za 50 odstotkov več kot leta 2007, so sporočili z Evropske komisije.
Najuspešnejše države, ki uporabljajo storitve eZdravja v bolnišnicah, so po navedbah Evropske komisije Danska, kjer storitve uporablja 66 odstotkov zdravnikov, Estonija (63 odstotkov zdravnikov) ter Švedska in Finska (obe 62 odstotkov zdravnikov).
Storitve eZdravja se še vedno praviloma uporabljajo za zapisovanje in poročanje, ne pa za klinične namene, kot so posvetovanja prek spleta. Tako samo 10 odstotkov splošnih zdravnikov opravlja posvetovanja prek spleta.
Pri digitalizaciji zdravstvenih kartotek bolnikov vodi Nizozemska, kjer imajo 83,2 odstotkov digitaliziranih kartotek, nato Danska (80,6 odstotkov digitaliziranih zdravstvenih kartotek) in Velika Britanija (80,5 odstotka digitaliziranih kartotek). Vendar pa le devet odstotkov bolnišnic v Evropi svojim bolnikom omogoča dostop do njihovih zdravstvenih kartotek prek spleta, pa še to večinoma le delno, navaja Evropska komisija.
Pri prehodu na eZdravje bolnišnice in splošni zdravniki doživljajo številne ovire, med drugim pomanjkanje interoperabilnosti, regulativnega okvira in sredstev.
Na vprašanje, zakaj v večji meri ne uporabljajo storitev eZdravja, so splošni zdravniki kot razloge navedli, da za to niso plačani, nimajo dovolj znanja na področju informacijske tehnologije, sistemi niso interoperabilni in ker ne obstaja zakonodajni okvir o zaupnosti in zasebnosti komunikacije med zdravnikom in bolnikom po elektronski pošti.
Orodja e-zdravja vključujejo elektronske zdravstvene zapise, izmenjavo zdravstvenih podatkov, zdravstvene storitve na daljavo in osebno zdravstveno dokumentacijo.
Raziskavi tudi kažeta, da manj kot polovica (48 odstotkov) bolnišnic v EU elektronsko izmenjuje nekatere zdravstvene podatke z zunanjimi splošnimi zdravniki, 70 odstotkov pa z zunanjimi ponudniki storitev. Na tem področju vodijo Danska, Estonija, Luksemburg, Nizozemska in Švedska, kjer vse bolnišnice za akutno oskrbo v določeni meri izmenjujejo podatke.
Splošni zdravniki v omejenem obsegu uporabljajo eRecepta in komunikacije med zdravnikom in bolnikom po elektronski pošti. ERecept v EU uporablja 32 odstotkov splošnih bolnikov, elektronsko pošto za komunikacijo z bolniki pa 35 odstotkov. Tri največje uporabnice eRecepta so Estonija (100 odstotkov), Hrvaška (99 odstotkov) in Švedska (97 odstotkov), pri uporabi elektronske pošte pa vodi Danska (100 odstotkov), ki ji sledita Estonija (70 odstotkov) in Italija (62 odstotkov).
Po podatkih raziskav manj kot osem odstotkov bolnišnic v EU izmenjuje zdravstvene podatke v elektronski obliki z izvajalci zdravstvenih storitev v drugih državah EU.
Le devet odstotkov bolnišnic ponuja spremljanje bolnikov na daljavo, s čimer se zmanjšuje potreba po bolnišnični oskrbi in tako povečuje varnost samostojnega življenja, navajajo v Evropski komisiji. Manj kot 10 odstotkov splošnih zdravnikov bolnikom omogoča posvetovanja prek spleta, manj kot 16 odstotkov pa se jih prek spleta posvetuje z drugimi zdravniki specialisti.
V Sloveniji bo v okviru eZdravja predvidoma kmalu zaživel projekt eRecept, eNaročanje in TeleKap. (sta)
Portal E-zdravje