Lucidni politični komentator Kopše o Logarjevi stranki: Brez identitete in brez rešitev. Anketa Mediane: Neprepričljivi Logar strmoglavil na 8. mesto

Znani slovenski politični komentator Davorin Kopše je na svoji spletni strani spisal nov tekst o utopičnih sanjah Logarjevih “demokratov”.

“Do stranke Demokrati sem posebej kritičen zaradi njene generike, ki izhaja iz negativne frakcije znotraj Slovenske demokratske stranke (SDS). Glede na vse dosedanje predstavitve in ohlapna stališča Demokratov, ta stranka sicer nima prihodnosti, kritike pa so nujne za odpiranje oči in v izogib morebitni novi zmoti volivcev za en mandat. V neki zmedeni splošnosti se stranka Demokrati predstavlja kot stranka sodelovanja, kar je SDS že ves čas svojega obstoja. Dejstvo je, da se da sodelovati na več načinov in sicer v obliki koalicije ali združevanja koristnih idej med vsemi strankami ne glede na to ali imajo dovolj skupnih točk za sestavo vlade. Prav v tem duhu SDS po vsakih volitvah in tudi znotraj mandatov poziva vse stranke k pogovorom o sodelovanju.

Članek ponuja vpogled v ideološke usmeritve in sporočila stranke Demokrati, ki temelji na poudarjanju sodelovanja, dialoga in “novih vrednot” kot temeljev političnega delovanja … bla – bla – bla …

Notranje protislovje glede frakcij

Avtor članka trdi, da Demokrati nasprotujejo frakcijam, čeprav so sami izšli iz frakcije znotraj SDS. Vse analize sicer kažejo, da bi lahko svoja temeljna stališča uveljavljali znotraj SDS, vendar so se vseeno izluščili. Dejstva kažejo na osebno nezadovoljstvo Anžeta Logarja, ker mu s svojo držo ni uspelo prevzeti SDS.
Avtor piše o frakcijah, a iz zapisanega izhaja, da morda sam ne razume v celoti koncepta frakcije. Morda pa v splošnem slogu splošnosti stranke Demokrati namerno zanemarja razlike med notranjimi političnimi skupinami (frakcijami) in odcepitvami. Pluralizem in s tem različnost vendar niso frakcije. Razen, če razumeš politčni prostor kot enoumje.

Poleg programa in dosedanjih predstavitev je splošen tudi poudarek na sodelovanju. Koncept namreč ostaja nedorečen ne glede na to, da je/naj bi bil osrednji motiv članka prav sodelovanje.

Avtor ponavlja splošne fraze kot je “sodelovanje vedno zmaga”, ne navede pa primera, ki bi to ponazoril. V preteklosti je predsednik demokratov sicer že navedel, da je njihova prioriteta sodelovati z levičarskimi strankami, čeprav naj bi bili sami desna stranka. Toliko protislovij pravzaprav ne najdemo v nobeni drugi politični stranki. Spomnimo se tudi na podporo Kmali Harris in novim davkom po zamislih skrajno leve vlade Roberta Goloba.

Trditev, da je ukrepanje temeljni namen sodelovanja, je sicer smiselna, vendar ostaja nepojasnjeno kako nameravajo Demokrati konkretno ukrepati. Nikjer ne navajajo svojih ukrepov na posameznih področjih, kar pomeni, da od njih ne moremo pričakovati ničesar. Sklicevanje na prakse, kot so Folkemoedet, bi lahko bilo zanimivo, vendar avtor tudi tukaj ne pojasni, kako bi te modele prilagodili slovenskim razmeram, ki so precej drugačne od danskih ali norveških.

Da si je pretežno levo usmerjena stranka Demokrati nadela masko desne stranke, sem že pisal v analizi njihovega programa.

Tako nejasna identiteta kaže na to, da se poskuša ta stranka pozicionirati kot sredinska ali t.i. “tretja pot”, vendar to vodi v nejasno politično identiteto. Take stranke niso dobrodošle niti na levem niti na desnem političnem polu, ker so bipolarne. Sredinskost lahko deloma uresničujejo le mešane koalicije, ena stranka pa to nikakor ne more biti. Razen, če je bleferska.

Kritika trenutne Golobove koalicije

V kritiki avtor ne navede konkretnih dokazov o slabem in škodljivem delu trenutne koalicije, čeprav so javnosti dobro znane. Trditve, da koalicija sprejema odločitve “proti” in brez dialoga, so zgolj splošne obtožbe brez podpore konkretnih primerov. Demokrati ne zmorejo kritike kršenja Poslovnika DZ, katastrofalnega vodenja sej DZ, kjer se poslancem jemlje beseda, pritiskov na Ustavno sodišče, krepitev enopartijske javne radiotelevizije … nič od nič.
Politično oportunistična drža pri pohvalah Nove Slovenije (NSi) o preferenčnem glasovanju kaže na poskus pripoznanja pozitivnih potez druge stranke, vendar bi bilo pričakovati tudi več samorefleksije.

Avtor navaja že znano všečno željo po novi Švici

Ta navedba je smešna že zaradi predhodne navedbe o orientaciji po skandinavskih modelih. Kako se ustvari nova Švica po teh modelih je nedvomno neznanka tudi za najbolj ambiciozne filozofe. Zato je tukaj ohlapnost pri pojasnjevanju bolj razumljiva.

Načrt kako doseči “novo Švico” tako ostaja nejasen in izpade kot še en populizem.
Predlogi, kot je odprava korupcije ali izboljšanje javnih storitev, ne ponujajo analize, zakaj te težave obstajajo in kako jih rešiti. Problem je treba namreč najprej prepoznati, da ga lahko analiziraš, šele potem oceniš okoliščine ter resurse in izdelaš strategijo odprave problema. V članku ne najdemo ničesar podobnega.

Članek je poln notranjih protislovij, nejasnosti in nedorečenosti. Osrednji problem je razkorak med deklariranimi cilji in konkretnimi ukrepi:
1. Poudarek na sodelovanju ostaja prazen slogan brez vsebinske podpore,
2. stranka Demokrati ima težave z jasno politično identiteto,
3. vizija prihodnosti je ambiciozna, a brez konkretnega načrta, kar z drugimi besedami pomeni utopične sanje.

Davorin Kopše

Podpora vladi je znova padla, podpira jo manj kot 30 odstotkov vprašanih, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Najbolj priljubljena stranka ostaja SDS, sledita ji Gibanje Svoboda na drugem mestu in SD na tretjem. Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je zopet predsednica republike Nataša Pirc Musar, na drugem mestu je prvak SD Matjaž Han.

Vlado Roberta Goloba v tokratni anketi podpira 29,4 odstotka vprašanih, decembra 32,9 odstotka. Delež tistih, ki vlade ne podpirajo, znaša 54,5 odstotka, medtem ko je decembra 51,6 odstotka. Odstotek neopredeljenih je z decembrskih 15,5 odstotka zrasel na 16,2 odstotka. Delo DZ podpira 21,9 odstotka vprašanih, ne podpira ga 59,5 odstotka, ostalih 18,6 odstotka je neopredeljenih.

Za SDS je v tokratni anketi glasovalo 21,1 odstotka, decembra 21,7 odstotka vprašanih. Največjo vladno stranko Gibanje Svoboda bi izbralo 12,3 odstotka vprašanih, medtem ko bi jo decembra volilo 14,8 odstotka. Podpora koalicijski SD je od decembrske 6,4-odstotne podpore narasla, saj bi tokrat za SD glasovalo 6,6 odstotka vprašanih. Sledita Levica s štirimi odstotki (decembra 5,4 odstotka) in NSi, ki ostaja na petem mestu pri 3,2 odstotka podpore (decembra 4,1 odstotka).

Strani Vesna je podpora narasla z enega odstotka na 3,2 odstotka vprašanih. Za zunajparlamentarno stranko Resni.ca bi glasovalo 3,2 odstotka (decembra 3,1 odstotka), stranki Pirati pa je podpora zrasla na 2,6 odstotka, decembra je bila 1,4-odstotna. Za SNS bi glasovalo 1,5 odstotka vprašanih, za SLS pa 1,3 odstotka. Našo prihodnost in Dobro državo bi izbral en odstotek, Zelene pa 0,9 odstotka vprašanih. Za stranko Naša dežela bi glasovalo 0,6 odstotka, za Konkretno pa 0,1 odstotka vprašanih. Katero drugo stranko bi volila dva odstotka.

Da ne vedo, koga podpreti, je odgovorilo 23,7 odstotka anketiranih (decembra 20,4 odstotka). Nobene stranke pa ne bi volilo 9,3 odstotka vprašanih (decembra 11,1 odstotka), 2,9 odstotka vprašanih ni želelo odgovoriti, 0,4 odstotka vprašanih pa bi oddalo prazno ali neveljavno glasovnico.

Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je prva zopet predsednica republike Nataša Pirc Musar, drugi je prvak SD Matjaž Han, tretji pa ostaja evropski poslanec Vladimir Prebilič. Sledijo predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, poslanec SD Jani Prednik in poslanec NSi Jernej Vrtovec. Na sedmem mestu je zunanja ministrica Tanja Fajon, na osmem pa poslanec in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar. Predsednik SDS Janez Janša je na 11. mestu, koordinatorka Levice Asta Vrečko je na 15. mestu, predsednik vlade in Svobode Robert Golob pa na 16. mestu.

Inštitut za raziskovanje trgov in medijev Mediana je raziskavo za POP TV izvedel med 21. in 23. januarjem na reprezentativnem vzorcu 724 polnoletnih prebivalcev Slovenije.