Multimedijski producent Jan Macarol: Logar nima niti potenciala, niti značaja, niti znanja ali intelekta, da bi lahko postal predsednik vlade

Tudi znani multimedijski producent Jan Macarol se je vključil v številne spletne debate o politični (ne)iskrenosti Anžeta Logarja in s svojim razmišljanjem na X-u požel že skoraj 30.000 ogledov.

“Stanje na desni je skrajno kaotično, skoraj tako kot na levi. Logar na predsedniških volitvah ni kazal resnih ambicij niti izrazite želje po položaju predsednika, kar sem večkrat poudaril. Hkrati je bilo očitno, da sta njegova govorica telesa in politični nastop premišljeno zrežirana – tako politično sterilna, da je bilo težko pričakovati drugačen rezultat. Iz tega je bilo razvidno, da Logar nima izrazitih političnih ambicij, temveč strateške – morda celo zgolj finančne. Njegovo bodoče delovanje bo verjetno zgolj “mešanje zraka” v političnem prostoru in igra vloge “novodobnega” Karla Erjavca. Logar nima niti potenciala, niti značaja, niti znanja ali intelekta, da bi lahko postal predsednik vlade. Še več – zdi se, da mu za kaj takega manjka tudi lastna volja. Njegova odločitev za posnemanje “drnovškove drže” lahko vodi k manipulaciji z naivnejšim delom volilnega telesa. Logar preprosto nima voditeljskih sposobnosti, kar potrjuje tudi slabo izveden manever s Kalohom. Zrela voditeljska osebnost takšnih napak ne dopusti ali pa jih zna ustrezno nasloviti. Tudi če 70 % Kalohovih trditev ne drži ali so pretirane, preostalih 30 % ostaja skrb vzbujajočih, saj lahko kažejo na precej oportunistično, relativno leno in preračunljivo osebnost. Ta osebnostni profil se zdi bližje hedonizmu na račun države kot pa zavzetemu delu za dobrobit državljanov. Še bolj zaskrbljujoče je, da se tovrstne težave pojavljajo znotraj tradicionalno največje in najbolje organizirane stranke. To kaže na resne težave v njenem vodenju ali na hud notranji konflikt. Težko je spregledati, da je bil Logar več kot 20 let del te politične opcije. Nemogoče je verjeti, da bi bil ves ta čas zgolj politični oportunist – takšen posameznik bi bil namreč hitro prepoznan. Logar je moral biti vsaj delno ideološko poravnan, kar pomeni, da je njegova sedanja sprememba lahko le preračunljiv oportunizem in ne iskrena ideološka preobrazba. Če bi bil Logar res le oportunist, mu Janša nikoli ne bi zaupal vloge zunanjega ministra. Logar je bil del notranjega kroga – bližnjih sodelavcev, ki so bili ideološko usklajeni. Da se ta notranji krog tako zelo “sfiži”, je presenetljivo in nosi negativna sporočila za prihodnost. Še ena pomembna opazka na račun SDS: stranka se sooča s težavo “starosti”. Zame je bil Logar simbol prihodnosti stranke, vse do predsedniških volitev, še posebej v vlogi zunanjega ministra. Skupaj z Evo Irgel je predstavljal potencial mlajše generacije znotraj relativno starega vodstva. Če izključimo zelo mlade in aktivne člane, stare do 35 let, stranki močno manjka “srednji kader” – posamezniki, stari od 35 do 50 let, ki bi lahko prevzeli bolj vidne vloge. Poleg tega stranki manjkajo t. i. mnenjski ambasadorji, ki bi se bili pripravljeni izpostaviti v javnosti kot podporniki politike, ki jo SDS tradicionalno zagovarja. Prav ta starostna skupina volilnega telesa – med 35 in 50 let – je tista, ki jo stranka težko nagovori ali pa je sploh ne doseže. Ta skupina je omogočila zmago Golobu, ker je SDS ni uspela nagovoriti na pravilen način. To je skupina, ki jo SDS tradicionalno ne naslavlja najbolje.”