Ameriški volivci na vmesnih volitvah glasujejo predvsem o politiki Donalda Trumpa, zato obstaja velika verjetnost, da bodo republikanci izgubili večino v obeh domovih kongresa

Ameriški volivci danes oddajajo svoje glasove na kongresnih in drugih volitvah sredi predsedniškega mandata z mešanico jeze, upanja in zaskrbljenosti, odvisno od strankarske pripadnosti. Nobenega dvoma pa ni, da gre za referendum o prvih dveh letih drugega mandata predsednika Donalda Trumpa.

Po analizah ameriških medijev so v ospredju letošnjih kongresnih volitev predvsem življenjski stroški, gospodarske razmere, priseljevanje in nezadovoljstvo z nekaterimi odločitvami Trumpove administracije. Zadnja raziskava Reuters/Ipsos, objavljena na volilni dan, kaže, da kar 48 odstotkov registriranih volivcev kot najpomembnejše vprašanje izpostavlja življenjske stroške, 26 odstotkov stanje demokracije, 13 odstotkov pa priseljevanje. Med vprašanimi, ki so že glasovali ali nameravajo glasovati, jih 48 odstotkov svoje glasovanje razume predvsem kot nasprotovanje Trumpu, 25 odstotkov kot podporo predsedniku, za četrtino pa Trump pri odločitvi ni pomemben dejavnik.

Republikanci želijo ohraniti večino v obeh domovih kongresa, demokrati pa za prevzem predstavniškega doma potrebujejo najmanj tri dodatne sedeže, za večino v senatu pa štiri. Po ocenah Reutersa bo izjemno pomembna volilna udeležba, saj so demokratski volivci v raziskavah izražali večjo pripravljenost za glasovanje, republikanci pa računajo predvsem na mobilizacijo svojih privržencev na sam volilni dan.

Volitve sicer spremlja izjemno veliko zanimanje Američanov. Po podatkih televizije CBS News je že pred današnjim volilnim dnem glasovalo več kot 57 milijonov volivcev, bodisi predčasno na voliščih bodisi po pošti. Agencija AP poroča, da bi lahko predčasna udeležba presegla tisto na zadnjih kongresnih volitvah leta 2022, končna volilna udeležba pa bo znana šele po preštetju glasov. V New Yorku je denimo do poldneva po lokalnem času danes glasovalo že več kot 427.000 ljudi, skupaj s predčasnimi glasovi pa je število volivcev preseglo 1,1 milijona. Prva ameriška volišča se bodo zaprla ob 18. uri po vzhodnoameriškem času, torej v sredo ob polnoči po slovenskem času, ko bodo začeli prihajati tudi prvi delni rezultati. Pomembnejši podatki iz Georgie, Virginie in drugih vzhodnih zveznih držav bodo predvidoma prihajali po 1. uri zjutraj po slovenskem času, rezultati iz Pensilvanije, Michigana in drugih ključnih držav pa predvsem med 2. in 4. uro. Prve zanesljivejše ocene razmerja moči v kongresu bi lahko bile znane v sredo zjutraj, čeprav se lahko štetje v najbolj izenačenih volilnih okrajih zavleče še za več dni.

Zadnje javnomnenjske raziskave, objavljene tik pred današnjimi kongresnimi volitvami, kažejo na občutno prednost demokratov. Po podatkih agregatorja RealClearPolling je Demokratska stranka v povprečju dosegala 52,1-odstotno podporo, republikanci pa 43,3-odstotno. Tudi zadnja raziskava Reuters/Ipsos je med verjetnimi volivci pokazala osemodstotno prednost demokratov (52 proti 44 odstotkom), medtem ko je raziskava AtlasIntel njihovo prednost izmerila pri kar 15 odstotnih točkah. Za republikance je skrb vzbujajoča tudi nizka priljubljenost predsednika Donalda Trumpa, saj njegovo delo po zadnji raziskavi Reuters/Ipsos podpira le 32 odstotkov vprašanih. Demokratski kandidati so imeli prednost tudi v zadnjih raziskavah New York Timesa in inštituta Siena v sedmih pomembnih senatnih volilnih tekmah. Kljub temu ameriški analitiki opozarjajo, da so ankete v preteklosti že podcenjevale republikanske volivce, zlasti Trumpove podpornike, zato bo dejanski razplet odvisen predvsem od volilne udeležbe.