SD, ki je trenutno po vseh anketah pod parlamentarnim pragom, na sobotnem kongresu izbira novega predsednika: Bi se “trojici mušketirjev” lahko pridružil tudi Han in tako pomiril Goloba?

SD bo v soboto na kongresu izbirala novo vodstvo stranke. Za predsednika stranke kandidirajo Jani Prednik, Tadej Beočanin in Milan Brglez. Podpora terena je razdrobljena, zmagovalca tako ni mogoče napovedati. Na samem kongresu lahko s podpisi delegatov kandidira še kdo. Ali se bo za kandidaturo odločil Matjaž Han, bo sporočil v petek. Predsednik vlade Robert Golob še namreč vedno vztraja, da mora predsednik koalicijskih partneric biti tudi del njegove vladne posadke, torej minister, kar Han že je.

V boj za predsednika SD se bodo podali vodja poslanske skupine Jani Prednik, župan Ajdovščine Tadej Beočanin in evropski poslanec Milan Brglez. Prednik med cilji med drugim izpostavlja “vsebinsko pozicioniranje” SD, želi pa si tudi pomladitve generacij. Beočanin obljublja vnovičen vzpon socialne demokracije in vrnitev na mesto, ki ji pripada. Brglez pa obljublja vrnitev SD z roba parlamentarnega preživetja in h koreninam socialne demokracije.

Kandidaturo lahko na samem kongresu s podpisi delegatov vloži še kdo. O tem na podlagi prigovarjanj dela članstva razmišlja dolgoletni vidni član stranke in aktualni gospodarski minister Matjaž Han, ki bo svojo odločitev, kot je potrdil za STA, sporočil v petek.

Prednik je v današnji izjavi za medije po koalicijskih usklajevanjih dejal, da ima – tudi, če se na kongresu pojavi še kakšen kandidat, dobre občutke. “Vprašanje pa je, kako bi to sprejeli delegati,” je dejal o morebitni Hanovi kandidaturi in ob tem spomnil na to, da so vsi trije kandidati, ki so podali soglasja h kandidaturi, tri tedne hodili po terenu, predstavljali svojo vizijo in odgovarjali tudi na neprijetna vprašanja. “Vsi trije kandidati smo bili med seboj gentlemanski, tovariški, kar pomeni, da tovarištvo tudi živimo, ne o njem samo govorimo,” je dodal. Ocenjuje, da imajo vsi trije kandidati pred sobotnim kongresom enake možnosti.

Morebitna kandidatura Hana na kandidaturo Beočanina ne vpliva, je ta dejal za STA. “Med kampanjo sem prejel številne izraze podpore in se nameravam na kongresu predstaviti kot kandidat za predsednika,” je dodal.

Brglez pa je za STA dejal, da se ukvarja s svojo kandidaturo in ne gleda na druge.

Za vložitev kandidature na samem kongresu potrebuje kandidat podpise tretjine delegatov, v tem primeru 137. Pisno podporo delegatov je treba delovnemu predsedstvu kongresa predati najpozneje v dveh urah od začetka kongresa.

Kongres namreč sestavlja 409 delegatov, od tega so tri četrtine oz. 307 delegatov iz območnih organizacij stranke, delegati pa so še člani predsedstva stranke, poslanci, člani nadzornega odbora, člani Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze.

Na volitvah predsednika stranke pričakovati drugi krog

Vsak predsedniški kandidat bo imel na kongresu na voljo 10 minut za svojo predstavitev, kandidati za glavnega tajnika po pet minut, vsi ostali pa po tri minute. “Vsaka točka seveda omogoča prostor za razpravo delegatk in delegatov, pričakujemo lahko, da bo razprava kar živahna in dinamična. Če boste v soboto spremljali naš kongres, si torej vzemite čas,” je v pogovoru za STA dejal v. d. glavnega tajnika stranke Matevž Frangež.

Pričakuje, da bosta za tako za izvolitev predsednika kot drugih funkcij stranke potrebna dva kroga, saj mora izvoljeni kandidat na tajnem glasovanju doseči večino vseh glasov.

Temu pritrjujejo tudi odzivi s terena, ki kažejo na veliko razdrobljenost glasov in nobenemu od treh zdajšnjih predsedniških kandidatov ne kaže na prepričljivo zmago. Pričakovati je sicer, da bosta zlasti Prednik in Beočanin dobila močno podporo v domačih območnih organizacijah, torej Prednik na Koroškem in Beočanin na Primorskem, Brglez pa v Ljubljani. Medtem ko v ostalih organizacijah po informacijah STA bodisi še tehtajo svojo odločitev ali pa enotne odločitve sploh niso dosegli in bodo delegati na kongresu glasovali različno.

Največ delegatov imajo sicer poleg omenjenih še območne organizacije v Mariboru, Velenju, Celju in na Gorenjskem.

Tudi zaradi neprepričljive podpore kateremu od kandidatov pa je torej v igri tudi možnost kandidature Hana, ki je sicer javno že podprl Beočanina. S Hanovim vstopom v bitko, bi delegati morali znova razmisliti o tem, komu bodo dali svoj glas, slika, ki se izrisuje sedaj, pa se lahko povsem spremeni.

Širok nabor kandidatov

Priprave na kongres so bile ena ključnih prioritet Frangeža, ki je ob prevzemu nalog glavnega tajnika ocenil, da je potrebno večje število kandidatov in “dinamična notranja razprava, ki bo pognala krvni obtok stranke”. Z zadovoljstvom tako ugotavlja, da je ta proces uspel, centrala stranke je v sodelovanju z lokalnimi organizacijami organizirala osem predkongresnih aktivnosti.

“Ocenjujem, da je bil proces izjemno pomemben, da imajo delegatke in delegati izbiro, seveda pa absolutno zagovarjam tudi pravico vsakogar, da zbere potrebno število podpisov in skuša pridobiti zaupanje tudi na dan kongresa,” pa je komentiral morebitno odločitev Hana, da se v tekmo za prestol SD poda na samem kongresu.

Delegati bodo poleg predsednika volili tudi dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke. Za mesto podpredsednice se bodo potegovale ministrica za pravosodje Andreja Katič, poslanki Meira Hot in Bojana Muršič, podžupanja občine Velenje Aleksandra Vasiljevič, pa tudi Jerneja Kreuh in Mirjana Ribič. Elizabeta Koštric je medtem soglasje h kandidaturi za podpredsednico umaknila. Za mesto dveh podpredsednikov pa se bodo potegovali evropski poslanec in sedanji podpredsednik Matjaž Nemec, predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek in poslanec Damijan Zrim. Na seznamu kandidatov so še župan Tolmina Alen Červ, strokovni sodelavec poslanske skupine SD Gorazd Prah in direktor krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic.

Za mesto glavnega tajnika se bo potegovalo pet kandidatov, in sicer nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček, nekdanji šef Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjan Selan, župan Jesenic Peter Bohinec, vodja kabineta pravosodne ministrice Katič Živa Živkovič in Martin Rudnik.

Precej daljši pa so seznami za druge vodstvene funkcije v stranki. Soglasje h kandidaturi za člane predsedstva SD je podalo več deset kandidatov, prav tako za člane nadzornega odbora, za predsednika nadzornega odbora pa trije kandidati.

Frangež: V stranki široko soglasje, da bo nosilec liste za evropske volitve Nemec

Kongres se bo seznanil tudi s predlogom programskega dokumenta oz. vsebinskimi izhodišči za evropske volitve. Ostale odločitve, vezane na volitve, pa bo sprejelo novo vodstvo stranke.

Volilno konvencijo bo stranka sicer izvedla pred prvomajskimi prazniki, ko bo po oceni Frangeža znana tudi že lista kandidatov.

“V stranki pa obstaja široko soglasje o prvem in zadnjem na listi, torej Matjažu Nemcu in Milanu Brglezu,” je potrdil. Vrstni red kandidatov na listi za SD zaradi preferenčnih glasov “ni posebej relevanten”, je zatrdil.

Pred novim predsednikom stranke SD bodo poleg evropskih volitev tudi drugi izzivi, vezani zlasti na konsolidacijo stranke po aferi, povezani z nakupom stavbe za potrebe sodišč na Litijski. Že leta pa se stranka bori tudi s slabo finančno sliko in primanjkljajem, ki ga bo morala sanirati, po mnenju nekaterih tudi s prodajo vile na Levstikovi.

Zbrane delegate na sobotnem volilnem kongresu stranke bo uvodoma nagovorila aktualna predsednica stranke Tanja Fajon, ki se bo po kongresu z mesta predsednice torej poslovila po štirih letih vodenja stranke. Slednjo je po odstopu tedanjega predsednika Dejana Židana maja 2020 sprva prevzela začasno, za predsednico SD pa je bila izvoljena na kongresu oktobra istega leta.

“Prišel je čas, da izvolimo novo vodstvo, da našo stranko povežejo sveže zamisli in da se z drznimi koraki lotimo izzivov, ki so pred nami,” je konec letošnjega marca zapisala v pismu članstvu. Navedla je, da se na odstop s položaja predsednice stranke pripravlja s težkim srcem, a se zaveda, “odgovornosti, ki je s težo bremena afere ‘sodna palača’ stranko močno prizadela”.

Stranka je namreč volilni kongres sklicala po zapletih, ki jih je na dan naplavila afera okrog nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Ta je s čela ministrstva za pravosodje odnesla ministrico iz njihove kvote Dominiko Švarc Pipan. Slednja je po večtedenskem razčiščevanju in razkrivanju vpletenosti tudi nekaterih članov SD odstopila z ministrske funkcije, še pred tem pa izstopila iz stranke. S funkcije je odstopil tudi glavni tajnik SD Klemen Žibert. Očitki o korupciji in vpletenosti v sporni posel so se zgrnili tudi nad stranko, ki je močno izgubila tudi v javnomnenjski podpori, predsednica Fajon pa je strmoglavila na sam rep lestvic ocene dela politikov.

Matevž Frangež, ki po odstopu Žiberta opravlja naloge glavnega tajnika stranke, meni, da je bilo lekcij za SD ob tej aferi veliko in da so se naučili, na kakšen način ne smejo delovati. “Ne samo ob aferi in v odzivu nanjo, pač pa pri tem, na kakšen način sprejemamo odločitve, da morajo biti postopki in odločitve znotraj stranke transparentni in sprejeti s strani kolektivnih organov, da ne moremo imeti moči osredotočene v rokah enega človeka, ker smo demokratična stranka,” je dejal. Ocenjuje, da sta v stranki še vedno močno prisotna impulza “glejte, kaj so nam storili in glejte, kaj smo si storili”.

Pravosodno ministrstvo je medtem prevzela Andreja Katič, ocene SD na lestvicah pa so se nekoliko popravile.

Eden od ključnih izzivov, ki čakajo novo vodstvo, bodo po ocenah Frangeža tudi statutarne spremembe, v katere stranka na tem kongresu, ki so ga sicer sprva načrtovali kot statutarnega, ne bo šla. “Obstaja splošno soglasje v stranki, da so spremembe statuta nujne, vendar je potrebno organizacijo temeljito premisliti,” je dejal. Priprava novega statuta in sklic statutarnega kongresa bosta tako ostala visoko med prioritetami tudi novega vodstva, pričakuje.

Novo vodstvo čaka tudi priprava na evropske volitve, predstavitev liste in programa, kar bodo po oceni Frangeža izvedli še pred prvomajskimi prazniki. Z vsebinskimi izhodišči programa pa se bo seznanil že sobotni kongres. Frangež je glede uspeha stranke na evropskih volitvah danes “precej večji optimist”, kot je bil ob nastopu začasne funkcije glavnega tajnika.

Dosedanje vodstvo je bilo deležno tudi kritik, da je stranka izgubila vonj, okus in barvo. Frangež izpostavlja, da je naloga “vseh nas, da izkazujemo svojo barvo, vonj in okus”. Ob tem pa je prst uperil tudi v Janija Prednika kot avtorja te kritike, saj meni, da ima kot vodja poslanske skupine “pravzaprav eno od najbolj izpostavljenih nalog izkazovati to barvo, vonj in okus, identiteto socialne demokracije, naša zavzemanja skozi parlamentarno delo skupaj s poslankami in poslanci”.

Socialna demokracija mora po Frangeževi oceni popravljati kapitalizem na socialno pravičen, okoljsko vzdržen način, skozi parlamentarno demokracijo in skozi ustvarjanje družbenih soglasij. Vsebinsko agendo pa je po njegovem mnenju treba bolje izpostaviti in skupaj s koalicijskimi partnerji poskrbeti tudi za izpolnitev zavez iz koalicijskega sporazuma.

Med izzivi prihodnjega vodstva bo tudi odločitev o prodaji vile na Levstikovi v Ljubljani, kjer je stranka domovala do nedavnega. Članstvo prodaji sicer močno nasprotuje. A Frangež ocenjuje, da finančne situacije, v kateri se je znašla stranka, ni mogoče sanirati brez tega. “Je simbolno pomembna za nas,” priznava, a meni, da mora stranka odpraviti ranljivosti, “ki jih ima v svojem delovanju in žal očitno ne prav posrečenem poslovnem modelu”. “Raje vidim, da Socialni demokrati ostanemo brez premoženja, kot da smo brez hrbtenice,” je dodal.