Temeljni problem sodstva ostajajo plače in prejemki sodnikov in podpornega osebja, v poročilu za leto 2022 ugotavlja Sodni svet. Vlado in državni zbor poziva, da navedeno stanje uredita čim prej, po možnosti še pred iztekom šestmesečnega roka, ki ga je za odpravo neustavnosti glede sodniških plač določilo Ustavno sodišče RS.
V letnem poročilu, ki je dostopno na spletnih straneh DZ, Sodni svet izpostavlja, da ima “trenutna višina plač sodnikov, ki je nespremenjena že od leta 2012, več negativnih učinkov”. Neustreznost plačnega položaja sodnikov po oceni sveta tako predstavlja resno oviro za zaposlovanje najboljših pravnih strokovnjakov na sodniških mestih, pa tudi resno nevarnost za neodvisnost in nepristranskost sodnikov in sodišč.
Sodni svet opozarja tudi na nekatere sistemske težave, s katerimi se soočajo sodišča. Njihova odprava bi po mnenju Sodnega sveta pozitivno vplivala na rezultate dela sodišč, zato v poročilu znova izpostavlja tudi svoja priporočila oz. smernice v zvezi s tem.
V zvezi s kadrovsko problematiko sodišč Sodni svet ponovno opozarja, da se s postopnim zniževanjem števila sodnikov v prihodnje ne bo več moglo nadaljevati, dokler ne bo opravljen razmislek o pristojnostih sodišč.
Število sodnikov in njihovo morebitno nadaljnje zmanjševanje je namreč neizogibno povezano tudi z upoštevanjem obsega pristojnosti, ki jih imajo sodišča, in pripadom novih zadev, glede česar pa je Slovenija že dalj časa v samem vrhu med državami članicami EU, so izpostavili. V zvezi s tem bo treba nasloviti tudi vprašanje ustrezne umeščenosti sodnega osebja v plačno lestvico, opozarjajo.
Glede imenovanja vrhovnih sodnikov in izvolitve sodnikov nižjih stopenj Sodni svet meni, da sedanja ureditev, po kateri sodnike vrhovnega sodišča voli državni zbor, ni ustrezna. Ministrstvo za pravosodje poziva, da se s spremembo zakona o sodniški službi iz pristojnosti državnega zbora izvzame imenovanje na mesto vrhovnega sodnika in imenovanje predsednika vrhovnega sodišča. Nove reforme predvidevajo tudi prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov nižjih stopenj z
državnega zbora na predsednika republike in Sodni svet.
Glede načrtovane reorganizacije mreže sodišč, ki predvideva vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč in uvedbo enovitega sodnika, Sodni svet meni, da je treba natančno preučiti, kakšen vpliv bi to imelo na potek sodnih postopkov, “da ne bi zaradi reorganizacije prišlo do podaljševanja časa reševanja določenih zadev.”
Sicer Sodni svet meni, da je treba “promptno nadaljevati” začrtano smer glede načrtovane reforme mreže sodišč, kar je nujno tudi za zagotovitev bolj enakomerne obremenitve sodišč in sodnikov po vsej državi in s tem enakega dostopa vseh državljank in državljanov do sodnega varstva.
Sodni svet pozdravlja tudi aktivnosti v smeri prenove zakonodaje, ki ureja položaj sodnikov, sodstva in Sodnega sveta in apelira, da se nameravane spremembe sprejmejo čim prej. Prav tako bi bilo koristno razbremeniti sodišča pristojnosti za odločanje v zadevah, ki niso sojenje, kot so zlasti postopki z dodeljevanjem brezplačne pravne pomoči in postopki v zvezi z oprostitvijo sodnih taks. “Ti postopki so izrazito administrativne narave in dodatno obremenjujejo sodišča ter podaljšujejo postopke,” opozarjajo.
Sodni svet pa se v letnem poročilu med drugim ponovno dotika vprašanja prostorske problematike. “Dejstvo, da morajo sodišča v Ljubljani poslovati na skoraj 20 različnih lokacijah, vpliva na učinkovitost poslovanja teh sodišč,” so navedli v poročilu. Pozvali so, da je treba sodiščem zagotoviti primerne prostore, primeren nivo opreme ter vzpostaviti enotne in učinkovite varnostne ukrepe.