Nov predlog zakona o varstvu okolja škoduje slovenskemu gospodarstvu in nima vpliva na varovanje okolja
Po tem, ko so pretekli teden Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes v državni zbor oddali potrebne podpise za vložitev predloga novele Zakona o varstvu okolja, so slednji izrazili upanje, da bo zakon sprejet do konca novembra. Na drugi strani gospodarstveniki opozarjajo, da predlog ni v skladu z evropsko zakonodajo, strokovni organi pa o njem niso bili seznanjeni.

Da bi nov zakon pripomogel k boljši kvaliteti zraka v Anhovem, so prepičani nevladniki. Temu nasprotujejo tako predstavniki gospodarstva kot v Agencija za okolje. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesne Nahtigal je na novinarski konferenci poudarila, da je nesprejemljivo, da predlog zakona prinaša dodatne stroške, administrativna bremena tako za podjetja kot javno upravo, s tem pa se ne bo čisto nič pripomoglo k čistejšemu okolju.
V Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemški gospodarski zbornici, združenju Advantage Austria ter Obrtni zbornici Slovenije se temu mnenju pridružujejo. Ob tem opozarjajo, da so predlagane spremembe po večini v nasprotju z uveljavljenimi pravili EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, slovenska podjetja pa se s tem postavlja v neenakopraven položaj. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je ob tem dejal, da se mora tako pomemben zakon, ki se usmerja v skrb za ljudi in okolje, obravnavati ne samo v enem okolju, pač je treba najprej vprašati stroko, ki pove tehnične zahteve, šele po tem odloča politika.
Zakon bi negativno vplival na več kot 200 uspešnih podjetij v Sloveniji
V občini Kanal ob Soči očitke predstavnikov gospodarstva zanikajo in vztrajajo, da bodo spremembe »zagotavljale varnost in transparentnost delovanja velikih onesnaževalcev.« V gospodarstvu še naprej vztrajajo, da je z uveljavitvijo evropske direktive o industrijskih emisijah »morala industrija, zato da je lahko pridobila in obdržala okoljevarstvena dovoljenja, opraviti več tehnoloških prenov. Zdaj podjetja čaka še večji izziv, in sicer tako imenovani zeleni prehod, ko bodo morala svojo tehnologijo nadgraditi na ničelne emisije in preiti na energente iz nizkoogljičnih virov.« Dodajajo, da je z uveljavitvijo teh direktiv Evropa dobila skupna panožna in medpanožna merila za določitevemisijskih vrednosti, ki jih določajo na osnovi najboljših razpoložljivih tehnik (best available technology BAT). »Glavni cilj referenčnega dokumenta BAT določitvi najboljše razpoložljive tehnologije je omejiti neravnovesje EU glede ravni emisij iz industrijskih dejavnosti. Referenčni dokumenti BAT so podvrženi rednim pregledom in se po potrebi ustrezno posodabljajo. Ti dokumenti tudi navajajo, katere tehnologije ali kombinacije tehnologij so najboljše za uresničitev določenega okoljskega cilja,« so še izpostavili v dopisu za medije in dodali, da »dodatni monitoring ne bo nikakor prispeval izboljšanju stanja zraka. Poleg tega obstaja utemeljen dvom, ali bodo odgovorni organi sposobni predelati pomnoženo količino podatkov glede na to, da niso bili vključeni pripravo zakonskih predlogov.«
V kolikor bo predlog zakona sprejet, bo ta vplival na več kot 200 slovenskih podjetij, vključno s Salonitom Anhovo, TEŠ-em, Talumom, Termoelektrarno Brestanica, SIJ-em, Impolom, Knauf Insulation, Koto, Luko Koper, Revozom in številnimi drugimi.