WIPO: Švica ohranja primat na lestvici najbolj inovativnih držav na svetu

Primat na lestvici najbolj inovativnih držav na svetu v letošnjem letu je ohranila Švica, je sporočila Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. ZDA so morale drugo mesto tokrat prepustiti Švedski in pristale na tretjem mestu, Slovenija pa je ostala na 33. mestu.

Na lestvici desetih najbolj inovativnih držav po podatkih WIPO še vedno prevladujejo države Zahoda, izjema sta Singapur na petem in Južna Koreja na desetem mestu. Med deseterico so še Velika Britanija na 4. mestu, od 6. do 9. mesta pa so se zvrstile Finska, Nizozemska in Nemčija in Danska.

Kitajska je padla z 11. na 12. mesto, še pred desetletjem pa je zasedala 35. mesto. Kot so poudarili pri WIPO, je Kitajska med srednje razvitimi državami, ki so se v zadnjem desetletju najhitreje vzpenjale po lestvici najbolj inovativnih držav. Podoben trend so zaznali tudi pri Turčiji, Indiji in Iranu.

Največji napredek na lestvici pa v letih od začetka pandemije covida-19 WIPO pripisuje Mauritiusu, Indoneziji, Savdski Arabiji, Braziliji in Pakistanu.

Globalni inovacijski indeks 2023 je med drugim tudi pokazal, da se inovacijsko gospodarstvo, ki je bilo dolgo časa skoncentrirano na Severno Ameriko in Zahodno Evropo, diverzificira, je ob tem izpostavil direktor WIPO Daren Tang. “Inovacijsko okolje postaja vse bolj raznoliko, na svetu je več motorjev inovacij,” je dejal.

WIPO je objavila tudi poročilo, v katerem je ugotovila, da je leto 2022 zaznamovalo povečanje globalnih izdatkov držav in podjetij v raziskave in razvoj, predvsem na področjih umetne inteligence in biotehnologije.

Vrednost financiranja s strani virov tveganega kapitala, ki pomagajo spreminjati ideje v izdelke in storitve, pa je padla za 40 odstotkov. Afrika je bila edina regija, kjer lani ni prišlo do zmanjšanja vrednosti financiranja tveganega kapitala.

Hkrati pa je svetovna vrednost financiranja tveganega kapitala, ki pomaga preoblikovati ideje v izdelke in storitve, padla za 40 odstotkov. “Financiranja tveganega kapitala postajajo vse bolj redka,” je poudaril Tang in opozoril na vse ostrejše naložbene pogoje, počasno okrevanje nekaterih gospodarstev ter geopolitične napetosti.

Prihodnost inovacij pa po njegovih besedah še posebej ogrožajo trenutne visoke obrestne mere.

Do lanskega padca vrednosti financiranja tveganega kapitala je prišlo po občutnem porastu tovrstnega financiranja leta 2021. Pandemija je namreč spodbudila porabo na novih področjih in v regijah, ki običajno ne prejemajo velikega deleža tovrstnih naložb.