Avgustovska ujma po oceni geološkega zavoda sprožila okoli 10.000 plazov

Po grobi oceni Geološkega zavoda Slovenije je avgustovska ujma po državi sprožila okoli 10.000 zemeljskih plazov, stroški sanacije pa se bodo verjetno gibali okoli dveh milijard evrov, je povedal direktor zavoda Miloš Bavec. Ob tem je poudaril, da je zavod raziskovalna ustanova, ki se ne ukvarja s projektiranjem sanacijskih del in sanacijo plazov.

Geološki zavod Slovenije je ob ujmi 4. avgusta iz “moralne odgovornosti”, ker imajo zaposleni o tem področju veliko znanja, sklical ekipo in jo prostovoljno ponudil civilni zaščiti, da ji je bila na voljo za posamezne najbolj kritične primere. Ekipa strokovnjakov je lahko podala ad hoc ugotovitve, da so se lahko ljudje in občinski štabi odzvali v okviru možnega na najhitrejši možni način, je za STA pojasnil direktor Geološkega zavoda Slovenije Bavec.

S projektiranjem sanacijskih del in sanacijami plazov pa se zavod ne ukvarja, je poudaril. Izjema je nekaj primerov, kjer na podlagi izsledkov raziskav svetujejo projektantom in načrtovalcem. Načeloma gre za najzahtevnejše in najobsežnejše primere, kot je na primer plazovito zaledje nad Koroško Belo.

Nemogoče oceniti stanje vseh plazov, med ljudmi tudi nestrpnost

Glede ugotovitve stanja po ujmi 4. avgusta je Bavec poudaril, da so te precej omejene na njihova opazovanja in doslej dostopne nekatere podatke, pri čemer pa gre pri vseh sklopih za nepopolne podatke.

“Eno so ocene na podlagi interventnih pregledov, ki jih je deset geologov Geološkega zavoda Slovenije v prvih dneh ugotovilo z opažanji na terenu. A tu ne gre za sistematično opazovanje, ampak za opazovanje na klice civilne zaščite. To pomeni, da nismo bili v vseh občinah in niti pri vseh najbolj kritičnih pojavih,” je pojasnil.

Drugi del podatkov je vezan na dostop do letalskih posnetkov prizadetih območij. Del podatkov pa dobivajo tudi prek aplikacije e-Plaz, kamor občine sporočajo njihova opažanja na terenu.

“Naša zelo groba ocena na podlagi tega, kar je trenutno dostopno, je, da se je v Sloveniji v tej zadnji ujmi sprožilo okrog 10.000 plazov najrazličnejših obsegov in da se bo strošek sanacije zaradi plazov gibal v velikostnem redu dveh milijard evrov,” je ocenil Bavec.

Zaradi tako velikega obsega po njegovih besedah ni mogoče oditi na vse lokacije in dobro oceniti stanja. “To bo možno v letih, ne v dnevih, tednih, mesecih. Niti mi tega ta trenutek ne počnemo,” je izpostavil.

Govoriti o številu trenutno najbolj zaskrbljujočih plazov bi bilo po njegovih besedah preveliko ugibanje. “Žal smo videli premajhen košček terena. Zagotovo jih je nekaj na Kamniškem in na Koroškem, a so tudi drugje,” je pojasnil. Kot zaskrbljujoče delovno opisuje tiste plazove, ki so velikega obsega, imajo velik potencial novega premikanja v prihodnje in ogrožajo objekte. Hkrati so, kot poudarja, za natančno oceno nevarnosti potrebne dodatne preiskave.

Je pa Bavec opozoril, da se zavod sooča tudi z nestrpnostjo nekaterih. To je, kot pravi, sicer popolnoma pričakovano in upravičeno. A se boji, da bo nestrpnost še rasla na vseh področjih sanacije, ker je obseg škode tako velik in specifika posameznih primerov tako široka, da bo zelo težko odgovarjati tako hitro, kot bi ljudje želeli.

Geološki zavod pripravil metodologijo za pripravo ocene, sanacije dolgotrajne

Je pa zavod že pripravili metodologijo za ministrstvo za naravne vire in prostor, ki služi kot strokovna osnova za oceno škode, kako sploh na podlagi podatkov, ki so na voljo, narediti oceno. “Te naše ocene so zelo grobe, morda jih bo ministrstvo še s čim dopolnilo,” je dodal.

To je na ravni države, medtem ko je posamezne objekte in posamezne plazove treba obravnavati posamično. “Kolikor poznam, je pristojna za sanacijo plazov na svojem območju občina. Ta lahko pridobi tudi sredstva iz državnega proračuna in to je pogosto v teh primerih, saj občine enostavno ne zmorejo pokriti nastale škode,” je opozoril.

Sanacije plazov so namreč zelo drage, hkrati pa tudi zelo dolgotrajne. In to bo po Bavčevih besedah javnost v naslednjih mesecih in letih zelo težko sprejela. Razlogov za dolgotrajnost sanacije je več. “Dobra oz. smiselna sanacija mora temeljiti na dobrih predhodnih raziskavah in na kakovostnem projektiranju in to oboje vzame čas,” je opozoril.

V okviru predhodnih raziskav je med drugim potrebno posneti geološko in hidrogeološko stanje na plazu in v širši okolici, narediti geotehnične preiskave in na tej podlagi projektirati sanacijske ukrepe. Pri tem pa je Bavec izpostavil, da večji kot je plaz, zahtevnejši so vsi ti postopki, hkrati je v praksi zahtevno tudi pridobivanje dokumentacije.

“Upam, da bo zdaj tukaj država naredila kakšne korake, da bo v zakonu o obnovi glede dokumentacije kaj poenostavljeno. Ampak verjetno tektonskih premikov tukaj ne bo, ker bi bistvene poenostavitve lahko peljale tudi k nestrokovnim sanacijam,” je opozoril.

Ob tem se po njegovih besedah odpira tudi veliko drugih vprašanj, denimo glede poseganje na tuja zemljišča ter že pridobljene pravice in gradbena dovoljenja. Bavec sicer ugotavlja, da je volja na državni strani res velika, da bi te stvari urejali najhitreje možno.

Deževje minuli vikend ni bistveno povečalo števila plazov

Ob deževju minuli vikend se število plazov kljub napovedim k sreči ni bistveno povečalo. “Doslej je do nas prišla samo informacija o enem plazu na Štajerskem,” je danes navedel Bavec. A pred jesenskim deževjem ni optimističen: “Ta trenutek morda kaže, da se je situacija nekoliko umirila, a se bojim, da bomo ob naslednjem deževju ugotovili, da je še vedno zelo resna.”

Slovenija namreč spada med plazovite države, saj je skoraj tretjina ozemlja bolj ali manj nagnjena k temu, da v določenih okoliščinah lahko nastanejo plazovi. Zdaj pa je prisotna še doslej nevidena količina že nestabilnega materiala in ta je še dodatno izpostavljen premikanju. “Tako da za jesen se bojim, da bomo imeli še kakšne ponovitve na kakšnih območjih. Upajmo, da ne na preširokem območju, in upam, da ne v takšnem obsegu,” je dejal Bavec.

Geološki zavod Slovenije je javni raziskovalni zavod, ki se ukvarja z raziskovanji na področju geologije. “Tukaj ne delujemo v imenu države, ampak delujemo predvsem v imenu raziskav. In, kadar tako nanese, tudi po naročilu države, občin, zasebnikov, civilne zaščite in tako naprej,” je razložil. V glavnem se zavod ukvarja s preventivo in napovedovanjem, kje je nevarnost plazov največja ter kdaj je nevarnost za nastanek plazov povečana.