WHO: Covid-19 v Evropi še vedno povzroča številne smrti, še 36 milijonov ljudi trpi za posledicami ‘dolgega covida’
Četudi covid-19 trenutno uradno ne predstavlja grožnje globalnemu javnemu zdravju, je v zadnjem obdobju kriv za skoraj tisoč tedenskih smrti v evropski regiji, je danes na virtualni tiskovni konferenci poudaril regionalni direktor WHO Hans Kluge. Ob tem je izpostavil tudi vnovičen porast zabeleženih primerov opičjih koz na celini.
WHO je v začetku maja odpravila izredne razmere zaradi covida-19, ki je po ocenah generalnega direktorja organizacije Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa kriv za smrt 20 milijonov ljudi v zadnjih treh letih. To je trikrat več smrti, kot jih beležijo uradne statistike.
Da je število smrti zaradi covida tudi sedaj višje od uradnih, je prepričan Kluge, ki je opozoril, da je vse manj držav redno poroča o smrtih v zvezi s covidom. V tej luči je oblasti 53 držav evropske regije WHO pozval, naj poskrbijo za vsaj 70-odstotno precepljenost ranljivih skupin prebivalstva.
Po njegovih ocenah je okoli 36 milijonov ljudi v regiji trpelo ali še trpi za posledicami t. i. dolgega covida. “To je 1 od 30 oseb, ki se morda še vedno težko vrnejo v normalno življenje,” je dodal Kluge. “Če ne bomo razvili celovite diagnostike in zdravljenja dolgotrajnega covida, si od pandemije ne bomo nikoli zares opomogli,” je še povedal Belgijec in pozval k dodatnim raziskavam na tem področju.
Na novinarski konferenci je pozornost namenil še dvema javnozdravstvenima grožnjama, in sicer opičjim kozam ter visokim poletnim temperaturam. Slednje so minulo poletje samo v evropski regiji WHO terjale 20.000 življenj.
V Združenem kraljestvu, Belgiji, Španiji in na Nizozemskem pa so zdravstvene oblasti maja naštele 22 primerov novih okužb z opičjimi kozami. “Čeprav se zdi ta številka nizka, nam pove, da virus v Evropi še vedno kroži, zlasti med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi,” je dejal Kluge in opozoril na nevarnost novih izbruhov te bolezni.
WHO je maja sicer sporočila, da opičje koze oziroma mpox, kot so v angleščini preimenovali to bolezen, niso več grožnja svetovnemu zdravju. Do razglasitve konca nevarnosti je prišlo nekaj manj kot leto dni po tem, ko se je bolezen začela širiti zunaj endemičnih območij zahodne in osrednje Afrike.