Poslanci DZ so na današnji seji opravili drugo obravnavo predloga zakona o dopolnitvi zakona o sodniški službi. Ta ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in funkcijo opravlja za krajši delovni čas. Podporo predlogu so napovedali v Gibanju Svoboda, SD in NSi, v SDS pa jo vežejo na podporo svojemu amandmaju.
Z dopolnitvami zakona o sodniški službi se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in tam opravlja funkcijo za krajši delovni čas poleg sodniške funkcije v Sloveniji. Veljavni zakon o sodniški službi namreč takšnega položaja oziroma pravne praznine še ne rešuje, je poudaril.
Ob tem je spomnil, da je z junijem začelo delovati Enotno sodišče za patente, ki ima enoto tudi v Sloveniji, s tem predlogom pa želijo zagotoviti pogoje za sodelovanje Slovenije pri njegovem delovanju. Na tem sodišču je lahko sodnik zaposlen tudi s krajšim delovnim časom ali samo za posamezne zadeve, na sodišče pa je Slovenija že imenovala sodnico, ki opravlja funkcijo z 20-odstotno obremenitvijo, je med drugim pojasnil Šoltes.
Podporo predlogu zakona so danes napovedali v poslanskih skupinah SD, Gibanje Svoboda in NSi. “Dobre sodne odločbe nastanejo pod peresom dobrih in izkušenih sodnikov, zato moramo zagotoviti pogoje, da se slovenske sodnike imenuje na mednarodna sodišča in jim hkrati omogočimo, da se po prenehanju funkcije vrnejo nazaj na domača sodišča, kjer bodo lahko aplicirali pridobljene najmodernejše metode pravnega odločanja,” je poudaril Darko Kranjc iz Gibanja Svoboda.
V poslanski skupini Svoboda menijo, da je predlog dopolnitev zakona ustrezen in strokovno utemeljen. Pozdravljajo tudi ustanovitev Enotnega sodišča za patente, saj verjamejo, da je zagotavljanje širšega in učinkovitega pravnega varstva v interesu Slovenije in njenih državljanov.
Po mnenju poslanske skupine NSi predlog povečuje fleksibilnost udeležbe slovenskih sodnikov na mednarodnih sodiščih, pridobivanje specifičnih pravnih znanj in izkušenj z mednarodnih sodišč pa je pomembno tudi za razvoj naše pravne stroke, je poudarila Vida Čadonič Špelič (NSi). Za olajšanje zasledovanja teh ciljev je treba odstraniti nepotrebne formalne ovire, kamor spada tudi nezmožnost opredelitve opravljanja funkcije za krajši delovni čas, je dodala Čadonič Špelič.
Poslanska skupina SDS pa je danes ponovno vložila dopolnilo, s katerim predlaga, da bi oprostitev sodniške službe veljala le za sodnika, ki je imenovan na Enotno sodišče za patente. V SDS namreč opozarjajo, da je namen predloga primarno v zagotovitvi pogojev za sodelovanje Slovenije pri delovanju Evropskega sodišča za patente in ureditev statusa sodnika, ki je imenovan za sodnika tega sodišča, “ne pa ureditev statusa sodnika, ki je imenovan za sodnika kateregakoli mednarodnega sodišča, torej kar na splošno in počez”, je poudaril poslanec SDS Dejan Kaloh.
Ob tem je napovedal, da bo podpora vladnemu predlogu odvisna od koalicijske podpore njihovemu dopolnilu. “Če podpore naš amandma ne bo deležen, bodo manjkali tudi naši glasovi pri predmetnem zakonu,” je poudaril Kaloh.
Šoltes je poudaril, da se vlada s takšnim dopolnilom ne more strinjati, saj se z dopolnitvami zakona o sodniški službi želi urediti status sodnika, ki je imenovan na katerokoli mednarodno sodišče. “Enotno sodišče za patente ni edino sodišče, na katerega bodo v prihodnje imenovani tudi slovenski sodniki, zato je potrebna takšna ureditev,” je med drugim poudaril Šoltes. Dopolnila SDS ne podpirajo tudi v poslanski skupini SD, saj menijo, da je v nasprotju s cilji predmetnega zakona.
O predlogu zakona o sodniški službi bodo glasovali v sredo.