GZS: Čim prej je treba zgraditi tretje pasove na avtocestah in pospešiti umeščanje železniške infrastrukture v prostor

0

Čim prej je treba zgraditi tretje pasove na avtocestah, najprej okoli Ljubljane in na vpadnicah proti Štajerski in Primorski, do takrat pa za javni promet in vozila z več potniki v konicah uporabiti odstavne pasove, meni strateški svet GZS za investicije in gradbeništvo. Ob tem poziva k pospešitvi umeščanja železniške infrastrukture v prostor.

Kot so danes sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so se člani sveta še dogovorili, da bodo ustanovili strokovni odbor za spremljanje izvedbe prostorskega načrtovanja in drugih aktivnosti na področju ljubljanskega avtocestnega obroča in priključnih krakov, saj da se od resolucije, sprejete pred petimi leti, niso premaknili z mrtve točke.

Ugotovili so, da se večina potrebnih ukrepov na železniški infrastrukturi v državi izvaja, je pa izvedba teh ukrepov zaradi postopkov prostorskega umeščanja dolgotrajna, zato predlagajo pospešitev aktivnosti pri umeščanju v prostor.

V GZS navajajo podatke, da je promet osebnih vozil v zadnjem letu zrasel za od sedem do 14 odstotkov, tovorni promet pa raste v povprečju za tri odstotke letno oz. sorazmerno z rastjo bruto domačega proizvoda.

“Povprečna gostota tako osebnega kot tovornega prometa na avtocestnem omrežju je že dosegla kapacitetne omejitve štiripasovnih avtocest. Železniško omrežje je bilo v zadnjih letih deležno obnovitev prog v smislu nosilnosti, kapacitetno in hitrostno pa so železnice še vedno v velikem zaostanku,” ugotavljajo.

Glede na ugotovitve Gregorja Pretnar iz podjetja za svetovanje in projektiranje PNZ bo tudi v prihodnje avtomobil ostal glavno prevozno sredstvo v Sloveniji. Danes se 89 odstotkov Slovencev prevaža z avtomobilom, cilj nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je, da bi do leta 2040 ta delež padel na 78 odstotkov. Ugotavljajo tudi, da ljudje bolj uporabljajo javni prevoz, kjer je ta dostopen in konkurenčen.

“Samo s širitvijo avtocestnega obroča okoli Ljubljane ne bomo rešili problema celovito, ampak je treba pospešiti tudi tirno infrastrukturo. Strateške in strokovne podlage za vse to obstajajo, vendar se ne izvajajo,” je dejal Pretnar.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je kot gost na seji strateškega sveta povedal, da ministrstvo ni ustavilo nobenega projekta gradnje oz. prenove cest. “Podpisane pogodbe in obveznosti bomo v celoti izpolnili in enako pričakujemo od izvajalcev,” je dejal. Spomnil je na idejo o ustanovitvi namenskega proračunskega sklada za investicije. Te namreč trajajo več let, medtem ko državni proračun pokrije največ triletno obdobje.

To bi koristilo tudi izvajanju zlatega investicijskega pravila, je izpostavil direktor združenja za svetovanje in inženiring pri GZS Slovenko Henigman izrazil zaskrbljenost, ker število razpisov za gradbene in inženirske projekte upada.

Direktor združenja za gradbeništvo pri GZS Gregor Ficko je izpostavil, da Slovenija v zadnjih 13 letih ni bila sposobna umestiti v prostor nobenega projekta, ki bi lahko reševal zagato z zastoji na cestah.

Članica uprave Darsa Lidija Kegljevič Zagorc je spomnila, da so postopki umeščanja v prostor dolgi, v povprečju trajajo najmanj sedem let, na drugi strani pa imajo na Darsu že pripravljene nekatere projekte za razpis, ki bodo omilili zagate okoli Ljubljane, kot je odsek prve šestpasovne avtoceste Šentvid-Koseze.

Člani strateškega sveta so se strinjali, da je lahko srednjeročna rešitev okrepitev železniškega omrežja. V Sloveniji je 1200 kilometrov prog, trenutno obstajajo načrti za umeščanje hitrih prog na približno četrtini omrežja.

Dejan Jurkovič iz Direkcije za infrastrukturo je povedal, da je cilj na vsaj 75 odstotkih železniških tras hitrost povečati na 160 kilometrov uro. “Vožnja z vlakom iz Maribora v Ljubljano bi morala trajati le 55 minut, vendar takšen projekt stane štiri milijarde evrov, proga pa še ni umeščena v prostor,” je dejal.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen