Psiholog Umek: Vzroki za strelske pohode otrok zelo kompleksni

K tragičnim strelskim dogodkom v šolah v zadnjih desetletjih, do kakršnega je prišlo v Beogradu, zagotovo nekaj prispevajo družbena omrežja ter računalniške igre in filmi, polni agresivnih vsebin, kljub temu pa gre za zelo kompleksen pojav pri posameznikih, ki ga ni mogoče pojasniti samo z enim ali dvema dejavnikoma, meni psiholog Peter Umek.

Kot je Umek, ki se med drugim ukvarja s forenzično psihologijo, dejal za STA, se zdi, da so tovrstni krvavi napadi značilni predvsem za ZDA, kjer so se ti začeli vrstiti že od sredine 90. let, samo lani naj bi jih našteli 46, a je zanje dovzetna tudi Evropa.

“Res pa je, da v zadnjem desetletju takih primerov v Evropi skoraj ni bilo. So pa vsaj tri pred leti našteli na Finskem, v Nemčiji osem, nekaj v Franciji in še nekaterih državah zahodne Evrope. Z izjemo Rusije v vzhodnem delu Evrope strelskih obračunov v šolah skoraj ni bilo,” je dejal psiholog, ki ga sicer prihod tragičnih dogodkov vse bližje ne čudi, saj je že v preteklosti govoril o tem, da se to lahko zgodi.

Razlogi so po njegovem različni. Kot pravi, verjetno veliko k temu pripomorejo družbena omrežja, saj je mladim na ta način ves svet zelo blizu, a po drugi strani je evropski nadzor nad orožjem vseeno boljši, dostop mladostnikov do njega pa veliko težji. “Vseeno pa so vrednote mladih bolj ali manj poenotene. Gre predvsem za uspeh, prepoznavnost in podobne stvari,” meni Umek.

Delno gre po njegovem tudi za posnemanje prejšnjih podobnih dogodkov, potem ko otroci ne znajo rešiti svojih psihičnih težav na primeren način in se zato zavestno zatečejo k takemu načinu. Pri tem je 13-letnik iz Srbije po njegovem nekoliko poseben, saj je bil pravzaprav uspešen otrok, ni razmišljal niti o samomoru, ki ga običajno storijo napadalci.

“Ponavadi do tega lahko pride pri nekom, ki misli, da ga drugi ne sprejemajo in ga premalo cenijo, čemur se nato pridružijo še druge težave, kot so zavrnitev, težave v ljubezni, medvrstniško nasilje in podobno,” je še dodal Umek.

Na vprašanje, ali je mogoče potencialnega storilca pravočasno prepoznati, odgovarja, da zelo težko, saj specifičnih znakov vnaprej ni. Morda so najbolj opazne določene spremembe pri otroku, njegovo poprejšnje pripovedovanje in opisovanje, kaj bi lahko storil, celo nošenje orožja v šolo. Vendar, dodaja, je mogoče podobne znake najti tudi pri ostalih otrocih, ki le kdaj pa kdaj naredijo kakšno neumnost, se stepejo in podobno.

Takšne obračune je zato zelo težko preprečiti, saj starši ponavadi težav ne jemljejo dosti resno, tudi če se z otrokom dogaja karkoli nenavadnega, v šolah pa je po njegovem mnenju za to premalo občutljivosti.

“Sicer pa tudi v konkretnem primeru nič ni kazalo na kaj tako tragičnega, saj doslej ni bil nasilen do drugih, bil je verjetno nekoliko poseben, zaradi česar so ga očitno zavračali in ga označevali za ‘piflarja’. Očitno fant ni imel nekih socialnih spretnosti, da bi razrešil težave z vključevanjem v družbo, in prepričan sem, da ga je to zelo pestilo. Težko na pamet govorim o kakšnih psihopatskih lastnostih, a lahko da so bile tudi te prisotne,” je dejal psiholog.

O tem, ali lahko en takšen dogodek spodbudi naslednjega, Umek jasno odgovarja, da se to lahko zgodi, saj med mladostniki obstajajo celo častilci takšnih dejanj, ki storilce vidijo kot heroje. Nekateri so lahko celo povezani med seboj, kot se je pred leti pokazalo na Finskem, in marsikomu pride na misel, da bi dejanje tudi sam storil.

Če se ob tem pokaže še kakšna druga psihična problematika, kot je misel samomor ali depresija, se lahko kaj takega zgodi. Kot pravi Umek, posnemovalci torej so, zato o takih dogodkih ni prav dobro veliko razpravljati v medijih, če pa že, je dobro, da o tem govorijo in pišejo strokovnjaki, ne pa v slogu rumenega tiska.

Kot je še dodal, je zato treba razmišljati o problematiki medvrstniškega nasilja v šolah, še zlasti kako ravnati z otroki, ki se ne odzovejo na normalne kaznovalne ukrepe v osnovni ali srednji šoli.

Po njegovem mnenju se otroci posledic tovrstnih tragičnih dejanj sicer zavejo šele, ko jih že storijo, pred tem pa nimajo niti pravega občutka, še posebej ne tisti, ki igrajo igrice, polne nasilja, in zato izgubijo občutek za realnost.