Slovenska naravna zdravilišča, ki so lani uspešno poslovala, za letos načrtujejo več investicij v prenovo in izgradnjo novih zmogljivosti, so sporočili iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Kot so poudarili, zdravilišča pri tem dajejo posebno pozornost tudi trajnostnemu razvoju in področju rabe geotermalne energije.
Obsežne investicije načrtujejo v Uniturju, pod okrilje katerega spadajo Terme Zreče in smučišče Rogla. Kot so navedli, se bodo letos osredotočili na povezavo zdravilišča s smučiščem ter nagradili aktivna in zelena doživetja s poudarkom na pohodništvu in kolesarjenju. Priljubljene pohodne in kolesarske poti ter ostala doživetja na destinaciji Rogla – Pohorje pa bodo obiskovalcem predstavili tudi s pomočjo aplikacije.
Kot najpomembnejšo investicijo v letu 2023 so izpostavili projekt postavitve nove šestsedežnice Mašinaga, za kar so prejeli tudi osem milijonov evrov nepovratnih sredstev EU prek javnega razpisa za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma. Skupna vrednost projekta bo 11,35 milijona evrov.
V Termah Čatež za letošnjo poletno sezono načrtujejo posodobitev prometne infrastrukture in obnovo otroških igral v kampu Terme Village, obnovo Gusarske vasi in ureditev javne razsvetljave ter parkirišč za goste. Dokončali bodo tudi krožno kolesarsko in sprehajalno pot okoli ter in s tem, kot so pojasnili v Termah Čatež, še dodatno zagotovili protipoplavno zaščito celotnega kompleksa.
Trenutno izvajajo obnovitvena dela v Savna parku, ki je del zimske Termalne riviere. Po njihovih navedbah gre za celovito prenovo vseh savn, interierja in zunanje terase. Za drugo polovico leta pa načrtujejo povečanje in posodobitev savn, fitnes centra ter obnovo garderob in sanitarij v hotelu Terme.
V Termah Krka, kjer so lani največ sredstev za investicije namenili prenovi turističnega kompleksa Laguna v Strunjanu, bodo letos nadaljevali s prenovami v Talasu Strunjan. Do sredine aprila bodo obnovili zunanji bazen z morsko vodo v hotelu Svoboda in manjši bazen v notranjosti. Načrtujejo pa tudi obnovo restavracije v omenjenem hotelu in spodnje nadstropje vile Park, s čimer bodo pridobili nekaj novih sob.
V Termah 3000, ki spadajo pod okrilje družbe Sava Turizem, pa načrtujejo izgradnjo reinjekcijske vrtine, s pomočjo katere bodo lahko del načrpane termalne vode vrnili nazaj v zemljo. “Na ta način bomo zadostili zahtevam, da mora destinacija zagotoviti več kot 70-odstotni izkoristek toplote načrpane termalne vode pred vračanjem vode nazaj v okolje. Del vode torej vračamo, da jo shranimo za prihodnost ali pa za druge uporabnike, obenem pa zagotavljamo, da pride v naravne vodotoke vedno le neoporečna voda, ki ne ogroža živali in rastlin,” so izpostavili.
V Sava Hotels & Resorts, kjer so se v zadnjih letih osredotočali na energetsko sanacijo zgradb in sanacijo energetskih sistemov, pa se bodo v prihodnje usmerjali v uvajanje alternativnih oblik energentov, kot je sončna energija za pripravo tople sanitarne vode, in dodatno izrabo geotermalne energije. Letos bodo okrepili digitalizirano pomoč v gostinstvu s pomočjo dodatnih digitalnih strežnih vozičkov v restavracijah, kavarnah in barih ter za pomoč pri strežbi v sobah.
V Termah Olimia pripravljajo idejni in izvedbeni načrt za nov bazenski kompleks pri hotelu Breza, v katerem načrtujejo izgradnjo dveh bazenov in manjši savna center. Hkrati pa izvajajo tudi priprave za investicijo v sodoben družinski hotel. V hčerinskem podjetju Termah Tuhelj pa bodo obnovili in razširili bazensko dvorano, recepcijo, restavracijo in spremljevalne prostore ter izgradili dodaten paviljon štirizvezdničnega hotela s 46 sobami.
V Termah Dobrna bodo letos celovito obnovili štirizvezdnični hotel Švicarija (nekdanji hotel Park), za kar bodo namenili 1,6 milijona evrov. Zgodovina stavbe sega v leto 1872, svoje prvotne zunanje arhitekturne značilnosti pa je ohranila do danes, so pojasnili v termah in dodali, da je cilj naložbe razširitev butične turistične ponudbe destinacije na domači in tuje trge.
V Thermani Laško so izpostavili milijon evrov vredno investicijo v prenovo prostorov medicine, ki bo potekala v dveh fazah. Najprej bodo prenovili del, namenjen hidro- in delovni terapiji ter podporni infrastrukturi.