Zgodilo se je pred 50 leti (6. maj 1976): V Furlaniji-Julijski krajini uničujoč potres, ki je zahteval skoraj 1.000 življenj

Severno Italijo je prizadel uničujoč potres magnitude približno 6,5 v bližini kraja Gemona del Friuli, ki je zahteval skoraj 1.000 življenj (natančno 990). Najhuje so bile prizadete vasi v Furlaniji-Julijski krajini, številne zgodovinske stavbe pa so se porušile v nekaj sekundah. Še okoli 3000 ljudi je bilo poškodovanih in skoraj 160.000 ljudi je ostalo brez svojih domov.

Katastrofalni potres je medijsko odmeval tudi v Sloveniji in širši Jugoslaviji, kjer so ljudje sunke močno občutili. Tragedija je postala ena največjih naravnih nesreč v povojni Italiji ter pomemben trenutek za razvoj sodobnih potresnih standardov, civilne zaščite in organizirane mednarodne pomoči.

(6. maj 2026) Deželni svet Furlanije – Julijske krajine se je ob 50. obletnici katastrofalnega potresa, ki je stresel Furlanijo in severozahod Slovenije, danes sešel na izredni seji v Huminu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v govoru izpostavil odpornost ljudi po potresu, premierka Giorgia Meloni pa je spomnila na solidarnost vse Italije s Furlanijo.

Izredne seje v gledališču v Huminu severno od Vidma, kjer je bilo 6. maja 1976 žarišče potresa z magnitudo 6,5, se je udeležilo tudi okoli 300 gostov. Med njimi so bili predsednik Sergio Mattarella, premierka Giorgia Meloni ter ministra za gospodarstvo oz. odnose s parlamentom Giancarlo Giorgetti in Luca Ciriani.

Mattarella je dejal, da je potres v Furlaniji zaznamoval ne samo zgodovino tega območja in skupnosti, ampak zgodovino vse Italije. Ob tem je spomnil na odpornost ljudi v Furlaniji, ki so se na uničenje odzvali “z odločnostjo in veliko energijo”.

“Furlanija je z vztrajnostjo in predanostjo premagala uničenje. Vasi so bile obnovljene tam, kjer so bile in takšne, kot so bile,” je povedal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.

Premierka Meloni pa je v govoru poudarila, da je italijansko ljudstvo po potresu pokazalo “val solidarnosti, kakršnega še nismo videli”. “Stotisoči prostovoljcev z vseh delov polotoka so odločilno prispevali k ponovnemu rojstvu Furlanije,” je dejala in dodala, da je “bil zgled Furlanov, ki je navdihnil Italijane”.

Predsednik Furlanije – Julijske krajine Massimiliano Fedriga je dejal, da spomin na potres ponuja priložnost za načrtovanje prihodnosti. Kot je dodal, zgodovina Furlanije ni le “zgodba o tragediji, temveč o ponovnem rojstvu”.

V Italiji je zaradi potresa umrlo skoraj tisoč ljudi, poškodovanih je bilo več kot 2500. V Sloveniji je tresenje tal zahtevalo eno smrtno žrtev, 31 ljudi je bilo poškodovanih. Gmotna škoda je bila ogromna. Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 150.000 ljudi. Kmalu so stekla obnovitvena dela, a po izjemno močnem popotresnem sunku 15. septembra 1976 so se številne zgradbe znova ali dokončno porušile.

Predsednik Mattarella se je pred izredno sejo poklonil žrtvam pri spominskem obeležju na pokopališču v Guminu, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Današnje spominske slovesnosti se bodo v Huminu po poročanju Primorskega dnevnika sklenile z večerno mašo in sprevodom do tamkajšnjega pokopališča.

Izredna seja deželnega sveta FJK je vrhunec niza prireditev ob obletnici potresa, v ospredju katerih je poleg spomina na žrtve v ospredju popotresna obnova območja.

V videmskem gledališču Teatro Nuovo Giovanni pa bodo danes premierno uprizorili glasbeno delo 55 sekund z besedilom v italijanščini, furlanščini in tržaškem narečju, ki vključuje citate Piera Paola Pasolinija. Naslov se nanaša na trajanje glavnega potresnega sunka.

Žrtvam se je danes v izjavi za javnost poklonil tudi deželni svetnik stranke slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost Marko Pisani. “Ta dramatični dogodek še danes predstavlja živo rano v kolektivnem spominu naše dežele, hkrati pa je tudi simbol izjemne sposobnosti prenove. Spominjanje ne pomeni le počastitve preteklosti, temveč tudi obnovitev skupne zaveze k bolj povezani skupnosti,” je poudaril.

Že v nedeljo je v Huminu potekala maša v spomin na žrtve potresa, v tem kraju pa bo v četrtek še koncert italijanskega pevca Andree Bocellija. V Vidmu pa so v ponedeljek pripravili dogodek o t.i. Furlanskem modelu popotresne obnove, ki v Italiji velja za zglednega. Italijanska pošta je ob 50. obletnici potresa v Furlaniji izdala priložnostno znamko.