EU in skupina G7 z nedeljo uvajata cenovno kapico še za ruske naftne derivate

0

Potem ko so se članice Evropske unije dogovorile o cenovni kapici za naftne derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države, se je EU o tem uskladila še s skupino G7 in Avstralijo. Omejitev za derivate, dražje od surove nafte, bo od nedelje pri 100 dolarjih na 159-litrski sod, za cenejše pa pri 45, je sporočila predsedujoča skupini G7 Japonska.

Države članice EU so popoldne dosegle dogovor o višini cenovne kapice za ruske naftne derivate, ki jih Moskva izvaža v tretje države, je na Twitterju sporočilo švedsko predsedstvo Svetu EU. Ukrep so uskladile s skupino G7, v kateri so ZDA, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Združeno Kraljestvo, ter Avstralijo.

Kot piše v skupni izjavi skupine G7 in Avstralije, so zgornjo mejo za ruske derivate, ki so dražji od surove nafte, postavili pri 100 dolarjih na 159-litrski sod. Med drugim gre za dizel. Za tiste, ki so cenejši od surove nafte, pa bo cenovna kapica pri 45 dolarjih na sod, med temi je kurilno olje.

Pri uveljavitvi bo veljalo 55-dnevno prehodno obdobje, v katerem bo mogoče dokončati dobavo derivatov, kupljenih po višji ceni pred uveljavitvijo kapice, po morju, so pojasnili viri pri EU.

Že decembra je sicer začela veljati cenovna kapica za rusko surovo nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Članice EU so jo določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod, pri čemer so se prav tako uskladile s skupino G7 in nekaterimi drugimi partnericami.

Cenovna kapica pomeni, da je zagotavljanje storitev, kot so tehnična pomoč, posredniške storitve, financiranje ali finančna pomoč v zvezi s trgovanjem, posredovanjem ali prevozom ruske surove nafte v tretje države, dovoljeno zgolj pri ceni 60 ameriških dolarjev na sod ali pod njo.

Za naftne derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države, bodo te cene drugačne. Veljati pa bodo začele v nedeljo oziroma kmalu zatem, so pojasnili v skupini G7.

Dodali so, da bodo na vsaka dva meseca na podlagi razmer na trgih ocenili, ali je treba vrednosti cenovnih kapic spremeniti. Prvič bodo bodo to storili marca.

Viri pri EU so pojasnili, da pri cenovni kapici za surovo nafto ni večjih težav z izvajanjem ali spoštovanjem ukrepa. Podobno pričakujejo pri naftnih derivatih, pri katerih bodo za ponudnike storitev veljala podobna pravila kot pri surovi nafti.

Moskva po navedbah Bruslja močno občuti ta ukrep kapice za surovo nafto. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek med obiskom v Kijevu povedala, da cenovna kapica na surovo nafto Rusijo stane okoli 160 milijonov evrov na dan.

Z omejevanjem cen nafte, ki jo Rusija izvaža v tretje države, želijo EU in njene partnerice izkoristiti svoj močan položaj v storitvenem sektorju, da bi omejili finančne koristi Rusije. Obenem dogovorjeni sistem cenovnih kapic zagotavlja stabilnost trgov, so navedli evropski uradniki.

Ti ukrepi so sicer povezani z embargom na uvoz ruske nafte v EU. Za večino surove nafte – izjema je nafta, dobavljena po naftovodih – je ta začel veljati v začetku decembra, v nedeljo pa bo še za naftne derivate.

“Rusiji še naprej omejujemo sredstva za izvajanje vojne proti Ukrajini. V nedeljo bo začela veljati prepoved uvoza ruskih naftnih derivatov v EU. Skupaj s skupino G7 pa uvajamo še cenovno kapico, s čimer Rusiji zmanjšujemo prihodke, a obenem zagotavljamo stabilnost globalnih energetskih trgov,” je v odzivu na dogovor med članicami zapisala von der Leyen.

Podobno je v svojem odzivu zapisala ameriška finančna ministrica Janet Yellen, ki je poudarila, da bodo cenovne omejitve v kombinaciji s sankcijami ruskega predsednika Vladimirja Putina prisilile v to, da bo moral izbirati med financiranjem “brutalne vojne” in ohranjanjem gospodarstva.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen