Vozniki pozor: Zimska oprema na motornih vozilih obvezna med 15. novembrom in 15. marcem

Policisti bodo po 15. novembru, ko v veljavo stopi obvezna zimska oprema za vsa motorna vozila, to intenzivno preverjali. V primeru, da vozila te ne bodo imela, je predpisana globa v višini 40 evrov. Na AMZS dodajajo, da zimske pnevmatike za varno vožnjo niso nujne le zaradi snega, ampak tudi zaradi nizkih temperatur.

Po zakonu je zimska oprema na motornih vozilih obvezna med 15. novembrom in 15. marcem oz. v zimskih razmerah. Pravilnik o delih in opremi vozil kot zimsko opremo za motorna vozila določa zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike, če ima vozilo v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa. Vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, morajo v opremi imeti še lopato.

Izjema tem pravilom so priobalna območja Slovenije, kjer pa mora biti v tem času profil letnih pnevmatik globok vsaj tri milimetre. Tudi drugod profil na zimskih pnevmatikah ne sme biti manjši od treh milimetrov, saj jih v nasprotnem zakonodaja pojmuje kot letne.

Agencija za varnost prometa je v sporočilu za javnost voznikom predlagala, da globino profila preverijo s kovancem za en evro, saj je njegov zlati rob širok tri milimetre. Ob tem v primeru blage zime svetujejo, naj vozniki globino preverjajo pogosteje, saj je pri višjih temperaturah tudi obraba pnevmatike večja.

Ustrezne pnevmatike so sicer ključnega pomena za varno vožnjo, saj so edini stični del vozila z voziščem. Ob nižjih temperaturah pa samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer zaviranja in varno vožnjo skozi ovinke, so našteli pri agenciji.

Za ekstremne snežne razmere pa so najprimernejše snežne verige, ki zagotavljajo najboljši oprijem. Nameščene morajo biti na pogonskih kolesih, z njimi pa naj vozniki vozijo največ 50 kilometrov na uro, so dodali na agenciji.

Inštruktor varne vožnje pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) Tomaž Farčnik je za STA povedal, da lahko vozniki v primeru, ko so zimske pnevmatike na lastnih platiščih, menjavo opravijo kar sami. Pri tem pa velja biti pozoren, da platišča niso privita niti preveč niti premalo, je dodal.

Prav tako je pomembno, da so kolesa pravilno obrnjena v smeri vožnje, kot je to označeno na bočnem delu pnevmatike. Ob menjavi v lastni režiji se pogosto zgodi, da pnevmatike niso centrirane, kar lahko na vozilu povzroča tresljaje, zaradi česar je vožnja manj udobna. Centriranje izvede pooblaščen izvajalec, je še dejal Farčnik.

Višji samostojni policijski inšpektor Matjaž Leskovar je za STA napovedal, da bodo policisti s 16. novembrom intenzivno preverjali, ali imajo vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. V primeru, da je voznik nima, je predpisana globa 40 evrov, vendar lahko policisti ugotovijo tudi dodatne kršitve.

Če voznik ne očisti motornega ali priklopnega vozila skladno z zakonskimi določbami, je predpisana globa v višini 200 evrov, če voznik ne upošteva signalizacije, ki v zimskih razmerah prepoveduje promet, je predvidena globa 300 evrov, če pa brez popolne zimske opreme obstane na cesti in ovira promet, pa zakon predpisuje globo v višini 500 evrov in pet kazenskih točk, je naštel Leskovar.

Lani so policisti zabeležili približno tisoč takšnih kršitev, vendar ob tem opažajo, da se vozniki v splošnem zavedajo, da je zimsko opremo treba imeti, je dodal.

Raziskava, ki jo je podjetje Goodyear izvedlo med 4000 vozniki iz osmih evropskih držav, ugotavlja, da voznike najbolj skrbijo poledenele ceste, temu sledi sneg, megla in dež. Sezonsko menjavo pnevmatik pa opravi 42 odstotkov voznikov.

V raziskavi so sodelujočim zastavili številna vprašanja o voznih navadah v zimskih mesecih, znanju in navadah, povezanih s pnevmatikami ter poznavanju lokalne zakonodaje.

Največ znanja o vožnji pozimi so izkazali vozniki v Romuniji, kjer je 79 odstotkov anketiranih voznikov seznanjenih s specifičnimi prednostmi in razlikami med zimskimi in celoletnimi pnevmatikami, kar je občutno več kot v kateri koli drugi sodelujoči evropski državi. Francija in Italija sta na primer izkazali manj znanja (56 oz. 69 odstotkov), v Združenem kraljestvu pa je poznavanje prednosti in razlik med zimskimi in celoletnimi pnevmatikami najnižje, saj obsega 34 odstotkov. Poleg tega večina romunskih voznikov (56 odstotkov) pred potovanjem v tujino preveri predpise, ki glede zimske vožnje veljajo v posamezni državi.

Sodelujoči v raziskavi so navedli, da se najbolj bojijo vožnje po poledenelih cestah, pri čemer je 14 odstotkov anketirancev poročalo, da ne bi nikoli vozili v takšnih razmerah. Temu sledi sneg, ko se na ceste ne bi odpravilo 12 odstotkov, nato megla (6 odstotkov) in močan dež (4 odstotki). Poljska je edina država, kjer ledu niso uvrstili na sam vrh, saj je njihova glavna skrb vožnja v megli. O največji samozavesti pri vožnji v vsakršnih razmerah so poročali vozniki v Luksemburgu.

Raziskava je razkrila, da več kot polovica anketiranih evropskih voznikov (58 odstotkov) menja pnevmatike takrat, ko so obrabljene, ter ne sledi sezonski menjavi letnih oz. zimskih pnevmatik. Države, kjer večina voznikov menja pnevmatike glede na sezono, so Poljska (83 odstotkov), Romunija (70 odstotkov), Luksemburg (57 odstotkov) in Nemčija (54 odstotkov).

Poljska ima največji delež voznikov, ki menjajo pnevmatike glede na sezono, kar se povezuje tudi z večjo samozavestjo pri vožnji v snegu, kjer je Poljska na drugem mestu (takoj za Luksemburgom). Države, kjer je sezonska menjava pnevmatik najmanj pogosta, navajajo večje ravni zaskrbljenosti glede vožnje v neugodnih razmerah. Sneg predstavlja izziv zlasti za Italijo in Španijo, pri čemer ob prihodu zime na zimske pnevmatike preide 36 odstotkov italijanskih in 12 odstotkov španskih voznikov.