Število turističnih kmetij v Sloveniji v zadnjih letih narašča, hkrati narašča delež nastanitev, ki jih nudijo. Ta namreč predstavlja okoli pet odstotkov vseh turističnih nastanitev pri nas, navaja Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki letos obeležuje 25-letnico delovanja.
V Sloveniji je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nekaj manj kot 1200 kmetij, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registriran turizem. Od tega 661 kmetij nudi prenočitve in hrano ali zgolj hrano, 507 je izletniških kmetij, ki imajo prehodne goste, ponudbo pa bogati še 101 vinotoč in 40 osmic.
Obisk turističnih kmetij je v letih pred epidemijo v povprečju naraščal okoli 15 odstotkov letno. V času covida-19 se je rast sicer umirila, a obisk ni upadel, kar v združenju pripisujejo predvsem turističnim bonom. Po besedah predsednika združenja Matije Vimpolška se je v času epidemije močno spremenila tudi struktura gostov. “Kmetije, ki nudijo prenočitev in hrano, so imele pred epidemijo okoli 30 odstotkov domačih in 70 odstotkov tujih gostov. S pojavom covida-19 se je ta številka močno obrnila v korist domačih gostov,” je povedal za STA.
Tudi v prihodnje so po oceni Vimpolška turistične kmetije ena od prihodnosti v turizmu, ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Gostje namreč vse bolj stavijo na nemnožični butični turizem, kjer poleg miru dobijo tudi lokalno in sveže pridelano hrano. Prednosti turističnih kmetij sta tudi domačnost in neposreden stik, ki ga nudijo gostom. Na turističnih kmetijah gost ni nikoli samo številka, ampak se mu lastniki vedno osebno posvetijo, pravi.
Gostom, ki obiskujejo turistične kmetije, je pomembno, da hrana na krožnik pride neposredno z vrta ali iz hleva, zato se na turističnih kmetijah trudijo, da večino hrane pridelajo sami. Vimpolšku se zdi pomembno, da se turistične kmetije držijo tradicije, hkrati pa tudi, da se v njihovo delo vključujejo mladi, najprej zaradi samega nasledstva, nato pa tudi zato, ker so mladi bolj odprti za novosti. Ne glede na tradicijo, se morajo namreč kmetije prilagajati novim trendom.
Tega so se, kot pravijo, že zelo zgodaj zavedli na turistični kmetiji Urška iz Križevca v občini Zreče. Tako so pred 15 leti za goste zgradili wellnes, ki ga ima danes kot dodatno ponudbo vse več turističnih kmetij. “Ko so drugi kmetje s sredstvi preko enega od razpisov kupovali traktorje, ki jih danes verjetno več nimajo, smo sami s sredstvi z razpisa zgradili wellnes, kar se nam je do danes močno obrestovalo,” je za STA povedala Urška Topolšek Planinšek z omenjene kmetije.
Potrebe po nenehnem prilagajanju in vlaganju v dejavnost se zavedajo na turistični kmetiji Pri Kovačniku na Planici na Pohorju, kjer se trenutno pripravljajo na državni razpis za razširitev nastanitvenih zmogljivosti, je povedala Barbara Štern. Kot je dodala, je povpraševanje po turističnih kmetijah pri nas precejšnje. Sami na primer imajo rezervirane zmogljivosti tudi za en mesec naprej.
Od 1200 kmetij, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registriran turizem, Združenje turističnih kmetij Slovenije povezuje okoli 400 kmetij. Njegova osnovna naloga je prav povezovanje turističnih kmetij, strokovna pomoč pri njihovi registraciji, razvoju dejavnosti in vodenju različnih evidenc, za kar skrbi Kmetijsko gozdarski zavod Celje.