Borrell pričakuje soglasje zunanjih ministrov EU glede vizumske politike do Rusije
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell na dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov v Pragi pričakuje oblikovanje jasne politične usmeritve glede vizumske politike do Rusije, ki bo soglasna. Ministrica Tanja Fajon je napovedala, da bo Slovenija upoštevala dogovor, sama pa je bolj naklonjena zamrznitvi vizumskega sporazuma za Rusijo.
“Gre za neformalno zasedanje, tako da ne bomo sprejemali odločitev. Vendar pa bo zagotovo na srečanju podana jasna politična usmeritev,” je na vprašanje o morebitni prepovedi izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom ob prihodu na dvodnevno zasedanje odgovoril Borrell.
Poudaril je, da so stališča držav članic različna. Nekatere si želijo popolno prepoved izdajanja vizumov, druge pa spremembe oziroma zamrznitev sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki sta ga EU in Rusija sklenili leta 2007. S tem bi zgolj otežili izdajanje vizumov.
Borrell je dejal, da ne more napovedati izida, vendar pa je izrazil prepričanje, da bodo našli uravnotežen pristop.
Tudi češki zunanji minister Jan Lipavsky, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, je izrazil pričakovanje, da bodo ministri našli soglasje. Češka se sicer po njegovih besedah zavzema za prepoved izdajanja turističnih vizumov, saj v času vojne ni primeren čas za turizem, vendar pa to ne pomeni, da ne sme biti potovanj iz drugih razlogov, kot so humanitarni razlogi ali združitev družin.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je napovedala, da bo Slovenija upoštevala dogovor. “Sem zadržana do prepovedi izdajanja turističnih vizumov, ker bi lahko škodovali tudi državljanom, ki želijo pobegniti pred ruskim režimom,” je povedala ob prihodu na zasedanje.
Je pa “bolj fleksibilna” za razpravo o zamrznitvi sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov. To je sicer predlagala tudi slovenski vladi, ki pa še ni sprejela stališča glede vizumske politike do Rusije.
Nasprotovanje prepovedi izdajanja vizumskih dokumentov je izrazil vodja madžarske diplomacije Peter Szijjarto, ki meni, da to ni ustrezna rešitev v trenutnih razmerah.
Med nasprotnicami prepovedi je tudi Francija, ki je že pred zasedanjem skupaj z Nemčijo izrazila nasprotovanje temu. Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je v Pragi poudarila, da je treba ločiti med odgovornimi za vojno, to so ruski predsednik Vladimir Putin in njegov krog ter ruski oligarhi, in običajnimi ruskimi državljani, umetniki, novinarji, študenti, s katerimi je treba ohraniti stike. “Ta ločitev je temelj za dogovor,” je poudarila.
Prepoved izdajanja turističnih vizumov medtem zagovarjajo predvsem baltske in severne države članice. Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu se je zavzel za takojšnjo pripravo osmega paketa sankcij proti Rusiji, v katerem je treba nasloviti prihode ruskih državljanov v EU. Pri tem mora biti več izjem, med drugim za humanitarne prihode in tiste, ki se upirajo “Putinovemu terorju”.
Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je medtem povedal, da je treba po mnenju Litve “število turistov, ki prihajajo iz Rusije, močno zmanjšati, če že ne povsem prepovedati njihove prihode”.
Finski zunanji minister Pekka Haavisto pa je opozoril, da je ob prekinitvi letalskih povezav z Rusijo vse več turističnih poti prek letališča v Helsinkih. Finska zagovarja zamrznitev sporazuma z Rusijo, na nacionalni ravni pa je Finska znižala tudi število turističnih vizumov na deset odstotkov, glede česar se na evropski ravni zaenkrat ne bodo mogli uskladiti, meni Haavisto.
Da bi se ministri v sredini razpravi strinjali o prepovedi izdajanja turističnih vizumov, je bolj malo verjetno. Bi pa lahko kot kompromisno rešitev podprli zamrznitev sporazuma z Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. Tako bi to zgolj otežili, ne pa v celoti prepovedali.
Rusija je medtem že napovedala povračilne ukrepe v primeru uvedbe splošne prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom.