Janez Poklukar z dobro rešitvijo: V ambulante NMP bi morali vključiti vse zdravnike do 60. leta brez opravičljivega razloga, od tega odvisno tudi ohranjanje zdravniške licence

Nekateri zdravstveni domovi se soočajo s težavami zaradi pomanjkanja zdravnikov za delo v ambulantah nujne medicinske pomoči (NMP). Nekdanji minister za zdravje Janez Poklukar ocenjuje, da bi se morali za ohranjanje licence vsi zdravniki do 60. leta vključiti v NMP. Sam sicer verjame, da bo ministrstvo čim prej uvedlo predlagane rešitve.

Kot eno od rešitev problematike pomanjkanja zdravnikov v ambulantah NMP nekdanji minister za zdravje Janez Poklukar navaja nujnost vključevanja zdravnikov v mrežo NMP na vseh nivojih zdravstva, ne le na primarnem nivoju. Kot je pojasnil, trenutna zakonodaja omogoča, da se zdravniki prosto odločajo za vključevanje v NMP, “glede na togost plačnega sistema pa je težko v neskončnost pričakovati, da bodo delali le na moralni pogon”, je poudaril v pisni izjavi za STA.

Kot navaja, je zato nedavno predlagal preoblikovanje zdravstvenih zavodov v zdravstvena podjetja. Do takrat bi bilo po njegovi oceni treba spremeniti zakon o zdravniški službi tako, da bi se za ohranjanje licence v ambulantno NMP v svoji statistični regiji morali vključevati vsi zdravniki brez opravičljivega razloga najmanj do 60 leta starosti v deležu, ki ga predstavljajo glede na vse specialiste v regiji. Slednje bi po njegovih besedah moralo veljati za vse ravni zdravstva.

Skladno s tem so po njegovih besedah v času njegovega ministrovanja pripravili spremembe pravilnika o delovanju NMP, a ga zaradi konca mandata niso sprejeli. “Osebno menim, da bi glede na pomanjkanje zdravstvenega kadra to določilo morali vnesti celo v zakon o zdravstveni dejavnosti, veljati pa bi moralo za vse licencirane zdravstvene profile, torej tudi diplomirane medicinske sestre,” je dodal.

Prav tako bi morali po njegovi oceni dispečersko službo zdravstva nujno nadgraditi s t. i. vozilom urgentnega zdravnika. To pomeni, da bi urgentnega zdravnika na intervencije pošiljali neodvisno od reševalcev, po potrebi. Po njegovih besedah so urgentni zdravniki v reševalnih vozilih pogosto le “sovozniki”.

“Tako bo zdravnik več časa na voljo tistim prebivalcem območja, ki ga resnično potrebujejo, hkrati pa bo delo optimizirano, saj bo bolnikom za obravnavo lahko namenil več časa,” je dodal. To bi po njegovem mnenju koristilo tako bolnikom kot zaposlenim.

Ob tem je poudaril, da je bilo v preteklosti za vzdrževanje in delovanje NMP storjenih kar nekaj aktivnosti, pregled stanja in predlogi nadaljnjih korakov pa v poročilu predani zdajšnjemu ministru Bešiču Loredanu.

Kot je spomnil, so v času njegovega mandata pripravili nadgradnjo sistema NMP. Desetim urgentnim centrom so dodali urgentni center Splošne bolnišnice Ptuj, z vodstvi Zdravstvenega doma Ljubljana in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa pričeli koordinirati dogovore o enotnem urgentnem centru v Ljubljani.

Po njegovih besedah so se z deležniki dogovorili tudi glede mreže satelitskih urgentnih centrov, ki bi bili v Tolminu, Postojni, Kranju, Sevnici, Ilirski Bistrici, Kočevju, Šmarju pri Jelšah, Velenju, Litiji, Idriji in Sežani.

Za satelitske urgentne centre so se dogovorili glede storitev, ki bi jih izvajali brez preusmerjanja v urgentne centre. V preostalih zdravstvenih domovih bi ohranili 24 urne dežurne ambulante NMP, je poudaril.

Odločitve o ureditvi mreže NMP in so zdaj v rokah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je za STA prejšnji teden napovedal, da bodo projekt ureditve mreže NMP na ministrstvu za zdravje predstavili po lokalnih volitvah, če bodo z deležniki našli konsenz, pa sistemske rešitve uveljavili prihodnjo pomlad.

Na problematiko so pred dvema tednoma javno opozorili Zdravstvenem domu (ZD) Kočevje. Kot so zapisali na spletni strani, zaradi koriščenja dopustov in številnih odsotnosti navkljub večtedenskemu trudu v nekaterih nočnih terminih ne morejo zagotoviti 24-urne prisotnosti zdravnika v ambulanti NMP.