Mariborski Pristan bo zaživel v prenovljeni podobi
Po več kot osmih letih zaprtja srednjega bazena in številnih zapletih, ki so spremljali obnovo, bodo danes zvečer v Mariboru slovesno odprli prenovljeni del javnega kopališča Pristan. Trenutno edino kopališče v mestu bo zasijalo v osveženi, modro-beli podobi, prenovljeni bazenski kompleks pa bo za širšo javnost dostopen od sobote naprej.
Medtem ko je bil stari del kopališča, kjer se nahaja srednji bazen, zaprt ali gradbišče, so kopalci v zadnjih letih lahko uporabljali le olimpijski bazen v novejšem delu kopališča, pa še ta ni imel pravega vhoda in garderob.
Zato so na končanje prenove nestrpno čakali tako športniki, športna društva in plavalne šole kot rekreativni plavalci ter mariborske in okoliške osnovne šole, ki niso imele kje drugje izvajati plavalnih tečajev za šolarje.
Srednji bazen so po inšpekcijski odločbi zaprli januarja 2014, k prenovi pa je pristopil prejšnji župan Andrej Fištravec tik pred volitvami leta 2018. A se je izkazalo, da projekt ni bil ustrezno zastavljen in da so poleg obnove bazenske školjke v objektu iz leta 1972 nujno potrebna še ostala dela, posledično pa tudi več denarja od sprva načrtovanega. “Vmes se je zgodila še epidemija, a danes je končno napočil dan veselja za Maribor,” je dejal podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved.
Spomnil je, da gre za zahteven projekt. “Gre za obnovo kopališča, ki je tehnološko in strokovno zelo zahtevna. Delati v gradbeništvu sanacijo ali rekonstrukcijo je bistveno težje kot graditi na novo,” je pojasnil.
Poleg obnove srednjega bazena so tudi energetsko sanirali stari del kopališča, uredili prezračevanje ter obnovili garderobe, sanitarije in vhodno avlo. V slednji je ohranjena freska, ki sta jo leta 1972 naredila brata Vidic in je zaščitena kot kulturna dediščina.
“Osnovno vodilo idejne zasnove je bil element vode. Torej ta neskončna energija vode, valovanja, simbol življenja na našem planetu, ki se vije skozi vse prostore. Barvna shema je zato belo-modra, ki simbolizira tako vodo kot čistost. Že ob vstopu v avlo začutimo vodo s temi velikimi steklenimi površinami in če dobro pogledate, seže pogled vse do Drave,” je pojasnila arhitektka Mateja Katrašnik iz podjetja Arhiteza.
Vsa dela, zajeta v treh ločenih pogodbah, so stala skupno okoli 3,1 milijona evrov. “To je trenutno največje in najlepše kopališče v Sloveniji,” je dejal Medved.
Srednji bazen sicer še vedno rahlo zamaka, a to po besedah podžupana ni kritično in bo še sanirano. “Bazen ima uporabno dovoljenje, kar pomeni, da je funkcionalno popolnoma varen. Uporabniki bazena tega ne bodo občutili,” je poudaril.
Prav tako bo še treba urediti savne in gostinski del ter severno fasado kopališča. Slednje niso mogli izvesti zaradi zaenkrat še neurejenih lastniških razmerij na območju ob vhodu v objekt. Za gostinski del pa iščejo najemnika, ki bi prevzel tudi ureditev savn in fitnesa. Na občini računajo, da bo to urejeno čez poletje in bo ta del zaživel z novim šolskim letom.
Pristan z okoli 1900 kvadratnih metrov kopalnih površin je zaenkrat edino kopališče v Mariboru, saj sta zaprta tudi bazena v kompleksih Fontana in Habakuk. V družbi Šport Maribor poslej računajo na od 4000 do 5000 rekreativnih plavalcev letno več kot doslej. Letno tukaj opravi prvi plavalni tečaj okoli tisoč prvošolcev. “Dejstvo je, da se je skoraj vsak Mariborčan naučil plavati prav v Pristanu,” je dejal vodja kopališča Miloš Stevanović.
Javno kopališče je le še na Mariborskem otoku, a deluje le poleti. To je zaenkrat še v stari podobi, se pa trenutno izvaja prenova mostu nanj. Prav tako je v teku natečaj za oblikovanje nove brvi, ki bi otok povezala z desnim bregom Drave.