Biden po prvem letu vladanja ZDA skoraj tako nepopularen kot Trump; 53% volivcev ga ne podpira

Ameriški predsednik Joe Biden bo v četrtek obeležil prvo leto na položaju. Mandat je v razdeljeni državi začel z več kot 55-odstotno javnomnenjsko podporo, zdaj pa ima podobno nizko javno podporo, kot jo je imel po prvem letu njegov predhodnik Donald Trump. Kar 53 odstotkov volivcev ne odobrava njegovega dela.

Bela hiša pred prvo Bidnovo obletnico vodenja ZDA poudarja, da je prišel na položaj sredi najhujše pandemije v zgodovini, gospodarstvo pa je šele začelo z okrevanjem po prav tako najhujši recesiji v zgodovini. Doslej se je proti koronavirusu cepilo 63,5 odstotka vseh Američanov, stopnja brezposelnosti pa je s 6,4 odstotka na letni ravni ob začetku mandata 20. januarja lani padla na 3,9 odstotka.

Ustvarjenih je bilo neto 6,4 milijona novih delovnih mest. Vendar pa je bilo okrevanje tako hitro, da je povpraševanje močno preseglo ponudbo. Ozka grla v oskrbovalnih verigah so sprožila visoko inflacijo, ki se je povzpela na sedem odstotkov na letni ravni.

Od velikih zakonodajnih pobud je Bidnu uspelo skozi kongres spraviti protikoronski paket, vreden 1900 milijard dolarjev, ki je skoraj vsakemu Američanu zagotovil po 1400 dolarjev. Uspešno je do potrditve pripeljal tudi zakon za obnovo infrastrukture, vreden 1000 milijard dolarjev.

Ni pa mu uspelo spraviti skozi zakon o povečanju porabe za socialo in boj proti podnebnim spremembam, kjer ni mogel veliko narediti glede na kljubovanje dveh konservativnih demokratskih senatorjev Joeja Manchina in Kyrsten Sinema. Nasprotujeta mu tudi pri zakonu o volilnih pravicah, kjer sta proti odpravi filibustra oziroma obstrukcije, brez česar pa zakona v senatu, ki je razdeljen na 50 proti 50, ne bo mogoče potrditi.

Javno mnenje se je začelo obračati proti Bidnu lani avgusta po katastrofalnem umiku vojakov iz Afganistana, ko so ga začeli kritizirati tudi dotlej naklonjeni liberalnejši mediji. Čeprav je odločitev za umik sprejel že Trump, pa je Biden sprejel odločitev za konec vojne, v kateri je umrlo 2460 ameriških vojakov, na oblasti pa so sedaj po 20 letih spet talibani.

Afganistanu, inflaciji in kljubovalni pandemiji koronavirusa, ki se je v Bidnovem času okrepila z različicama delta in omikron, se je pridružila tudi kriza na južni meji. V prvih desetih mesecih Bidnovega vladanja je mejo z Mehiko uradno prestopilo 1,78 milijona nezakonitih priseljencev, kar je štirikrat več kot v zadnjih desetih mesecih Trumpa. Biden Trumpove politike priseljevanja zaradi pandemije ni veliko spreminjal, vendar že dejstvo, da Trumpa ni več na oblasti, je številne prepričalo, da poskusijo srečo pod novim režimom.

Biden je v prvem letu vladanja dobil 41 potrjenih zveznih sodnikov, od katerih je 80 odstotkov žensk, 53 odstotkov pa pripadnikov manjšin. Njegov kabinet je najbolj raznolik v ameriški zgodovini. Od 1200 položajev, ki potrebujejo senatno potrditev, je Biden do 31. decembra lani v senatu dobil 355 potrditev, kar je bolje kot Trump (317), a slabše kot Barack Obama (450).

Na področju zunanje politike Bidnu njegovi podporniki priznavajo, da je uspel odpraviti nekatere škodljive Trumpove ukrepe. Med drugim je ZDA vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu, izboljšal odnose z zavezniki in skušal vrniti ZDA k iranskemu jedrskemu sporazumu.

Ni pa zaprl taborišča za osumljene teroriste Guantanamo, ni izboljšal odnosov s Kubo, poslabšali so se odnosi z Rusijo, med drugim zaradi Ukrajine.

Vse kar mu je uspelo narediti, pa ljudje ne občutijo. Med drugim tudi zato, ker tega ne zna “prodajati” kot Trump. Biden je imel zgolj devet novinarskih konferenc, od tega le šest samostojnih in je dal 22 intervjujev.

Zadnja anketa univerze Massachusetts Amherst ugotavlja, da ima Biden ob prvi obletnici vladanja 41-odstotno javno podporo, 53 odstotkov volivcev pa njegovega dela ne odobrava. To je na povprečju anket Real Clear Politics.

Kar 55 odstotkov Američanov meni, da ni uresničil pričakovanj, 45 odstotkov pa jih meni, da jih je. Ista anketa mu je aprila lani dajala 51-odstotno podporo, 64 odstotkov volivcev pa je menilo, da je izpolnil ali presegel pričakovanja.

Bidnova dobra ali slaba podpora je ključnega pomena za upe demokratov na vmesnih kongresnih volitvah, ki bodo novembra letos. Če bi bile volitve sedaj, bi republikanci prevzeli večino v kongresu in Biden bi bil zadnji dve leti svojega mandata politično ohromljen.

Za republikanske komentatorje ni nobenega dvoma, da je Biden najslabši predsednik od Jimmyja Carterja naprej. Po njihovem mnenju je zavozil ukrepe proti pandemiji, med katero je pod njegovo vladavino umrlo več ljudi kot pod Trumpovo. Kriv je uničenja delovnih mest z okoljsko politiko, visoke inflacije, naraščanja kriminala, država pa je še bolj razdeljena kot pod Trumpom, menijo republikanski komentatorji.

Razočarani so tudi Bidnovi podporniki. Mladi, ker ni olajšal bremena študentskega dolga, ženske, ker ni uspel s povečanjem porabe za otroško varstvo in bolniške dopuste. Zmerni volivci se bojijo, da je šel preveč na levo, leva baza ga obtožuje, da je preveč zmeren, konservativci pa ga napadajo, da je skrajno lev.

Največjo, 70-odstotno podporo ohranja med temnopoltimi volivci, vendar pa je bila ta lani aprila 90-odstotna. Od 63-odstotne podpore med neodvisnimi volivci pa mu je sedaj ostala le še 40-odstotna. Politični analitiki menijo, da bo do novembra to težko spreobrniti, ne glede na Bidnove desetletne izkušnje v ameriški politiki.