[Prava popcorn drama] Kinooperaterji se pritožujejo zaradi prepovedi prodaje hrane in pijače

Obiskovalci slovenskih kinodvoran, tudi tistih v komercialnih multipleksih, si trenutno ob ogledu filmov zaradi koronskih omejitev ne morejo privoščiti tradicionalne pokovke ter druge hrane in pijače. Kot poudarjajo kinooperaterji, zaradi tega beležijo upad prihodkov in precej manjši obisk, a na državni strani za zdaj ne popuščajo.

Kot je za STA pojasnil direktor mariborskega Mariboxa Stipe Jerić, si kot izvajalci komercialne kinematografske dejavnosti in gostinstva že nekaj časa zaman prizadevajo, da bi pristojni spremenili odlok, ki se nanaša na prepoved uživanja hrane in pijače na javnih kulturnih prireditvah, kamor sodijo kina, oziroma da določijo izjemo za kinematografsko dejavnost, kot je to v preteklosti že veljalo.

“Smo v neenakopravnem položaju glede na gostinsko dejavnost, ob sicer enakih osnovnih pogojih, to je PCT, ki ga dosledno upoštevamo. V gostilnah je namreč uživanje hrane in pijače dovoljeno brez omejitev. Skupaj lahko sedijo različni ljudje, brez medsebojne varnostne razdalje. Tudi med mizami ni predpisana varnostna razdalja. Za razliko od kina se ljudje v gostilni družijo, pogovarjajo in zabavajo in je po naši oceni uživanje hrane in pijače med filmsko projekcijo zagotovo bistveno bolj varno kot pa v gostilni,” je prepričan Jerić.

Ob tem poudarja, da so njihove kinodvorane prostorne in opremljene z najsodobnejšimi prezračevalnimi sistemi, pa tudi, da bi jih morali obravnavati drugače kot kulturne prireditve, saj so komercialni kino, ki ne dela v javnem kulturnem interesu. Izvajajo torej redno tržno in pridobitno dejavnost in ne občasnih prireditev.

Ker se tovrstni kinooperaterji financirajo sami, brez kakršnih koli državnih subvencij, je za njih dodatek, ki nastane ob prodaji hrane in pijače, ključen, z aktualnimi ukrepi pa nastaja ogromna gospodarska škoda, ogrožena so delovna mesta in obstoj dejavnosti.

V času od začetka prepovedi prodaje hrane in pijače ugotavljajo ne le visok upad prihodkov iz naslova gostinstva, ampak tudi dodaten 30-odstoten upad števila obiskovalcev, ki ga pripisujejo prav prepovedi uživanja hrane in pijače v kinu.

V Sloveniji so zgolj trije večji kino prikazovalci, ki obratujejo v sedmih centrih in so glede na gostinsko dejavnost zanemarljivi, zato tudi težje prihajajo do odgovorov pristojnih. Pobude so sicer naslovili na več naslovov, a za zdaj jim ni uspelo doseči veliko.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so na vprašanja STA odgovorili, da je interpretacija odlokov, ki jih sprejme vlada, v pristojnosti ministrstev, ne njih, zato so za odgovore napotili na gospodarsko ministrstvo in ministrstvo za kulturo.

Na gospodarskem ministrstvu so za STA pojasnili, da odlok prepoveduje strežbo in uživanje hrane in pijače udeležencev na javnih kulturnih prireditvah. Kinematografija je kulturna dejavnost, kino projekcija je kulturna prireditev, dodajajo, zato manevrskega prostora nimajo.

Če ima kinematograf v svoji ponudbi tudi gostinski obrat, pa je gostinska dejavnost dovoljena med 5. in 22. uro v sedečem režimu.

Skoraj povsem enako so za STA odgovorili na ministrstvu za kulturo, kjer so sicer dodali, da so zaprosili za odobritev ponujanja hrane in pijače na kulturnih prireditvah, a so jim argumentirano razložili, da to ni mogoče, ker je potrebno med uživanjem hrane in pijače sneti masko in sedeti preblizu drugega človeka.

“Smo pa dosegli, da razdalja med sedišči ni tri metre, kot mora biti med mizami v gostilni, ampak je vmes samo en sedež,” so pojasnili in ob tem spomnili na povsem zaprte avstrijske kinematografe, kjer sicer beležijo boljšo epidemiološko sliko od Slovenije.

Strokovna svetovalna skupina ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije je po neuradnih informacijah sicer obravnavala poziv kinematografov, a je predlagala, da še naprej veljajo ukrepi, ki predvidevajo, da se hrana in pijača lahko ponujata le v gostinskih lokalih in samo na sedeč način.