Predlagan vpis trgatve stare trte v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, pobudnik vpisa poslanec SDS, mag. Dejan Kaloh

Pobuda za vpis trgatve stare trte v register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo je prišla s strani mariborskega poslanca iz vrst SDS, mag. Dejana Kaloha. Pri pripravi same pobude za vpis je tako sodeloval mestni viničar Stane Kocutar, dr. Darko Friš (dekan FF UM in predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča) in poslanec Kaloh. Fotografski material je prispeval mariborski fotograf Marko Pigac.

Poslanec Kaloh je ob tem posebej za Politikis.si povedal: “Maribor si po 35 letih te edinstvene prireditve trgatve najstarejše trte na svetu to enostavno zasluži. Pobuda je bila 12. maja 2021 vložena pri Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), ki je koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Prvo sito je torej SEM, po njihovi odobritvi gre zadeva naprej na Ministrstvo za kulturo. Zadnji čas je, da naša stara trta oz. najstarejša trta na svetu počasi začne pridobivati državno pripoznavo in to je šele prvi korak. V naslednji etapi – in tukaj se bom kot mariborski poslanec SDS zavzel, da bi se našla dobra volja tudi pri MGRT in da bi se (so)financiranje dejavnosti Hiše stare trte, prireditve trgatve stare trte in samega prireditvenega območja stare trte v prihodnosti našlo tudi v sami proračunski postavki MGRT. Stara trta na Lentu in vse kar je povezano z njo mora v prihodnjih letih postati eden izmed najrazpoznavnejših slovenskih turističnih produktov in kot takega ga mora videti tudi država. Verjemite mi, da če bi najstarejšo trto na svetu imeli v Grazu, bi bila takšna svetovna znamenitost uvrščena ob sam bok sacher torti in “mozartkugli”.
Še nekaj: moja je tudi ideja, da bi v prazni “Maksovi” luknji postavili 100 metrov visoki razgledni stolp v obliki grozda, ki bi vrhunsko podčrtal to svetovno zgodbo okoli najstarejše trte na svetu. Investicija v takšen razgledni stolp bi se povrnila v roku nekaj let, Maribor pa bi bil postavljen ne samo na evropski, temveč na svetovni turistični zemljevid.”   

Predlagatelji vpis trgatve stare trte v register nesnovne kulturne dediščine utemeljujejo z naslednjimi dejstvi.

Trgatev najstarejše vinske trte na svetu na mariborskem Lentu je sklepno dejanje vsakoletne nege več kot 400 letne vinske trte sorte Žametna črnina ali Modra kavčina. Gre za skupinsko delovno opravilo obiranje grozdja – trgatev, ki se tradicionalno povezuje z vzdušjem veselja in radosti. V takem vzdušju praviloma od antičnega časa do današnjih dni v tradicionalnih vinorodnih okoljih povezujejo obiranje grozdja z druženjem, posebnimi običaji, glasbo, dovtipi in kulinariko. Trgatev najstarejše vinske trte ima v mestu Maribor globok simbolni pomen.

Z revitalizacijo vinske trte in gradbeno prenovo Lenta – starega mestnega jedra ob Dravi se je leta 1987 začela vsakoletna mestna trgatev. Leta 1987 je namreč vinogradniški strokovnjak mag. Jože Protner, na podlagi tradicionalnega izročila, k trgatvi povabil svoje rojake iz vinorodnega okolja Malečnika, ki so opravili obiranje grozdja in predstavili tradicionalne šege in običaje ob tem dogodku. Sicer pa imamo ohranjeno pričevanje iz tridesetih let 20. stoletja, ko je družina stanovalcev hiše ob kateri rase trta zanjo spontano skrbela, dozorelo grozdje pa na jesen razdelila otrokom Lenta, tedaj nekakšnega mestnega socialnega geta.

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so tako na podlagi izročila, po katerem so bili mariborski meščani v pretežni meri tradicionalno lastniki vinogradov in vinski trgovci, ne pa tudi delavci oz. tisti, ki so vinograde oskrbovali in negovali pripravili prvo slovesno trgatev najstarejše trte. Odtlej delo opravljajo brači iz Malečnika – zaselka vzhodno od Maribora, ki v tradicionalni opravi, v veselem vzdušju prispejo do trte. Pomembno je, da se brači, ki so po večini člani domačega Kulturno – umetniškega društva France Marolt, v večini tudi sami tradicionalno ukvarjajo z vinogradništvom. Zato svoje vloge pri mestni trgatvi ne igrajo, pač pa v mesto prinesejo veščine in znanja, ki so jih prejeli kot izročilo svojih prednikov in jih predajajo tudi potomcem. S seboj pripeljejo za delo potrebne priprave in orodja ter po gospodarjevi odobritvi (gospodar trte je vsakokratni mariborski župan) začnejo z obiranjem grozdja. Delo spremljajo prepevanje, dovtipi in hudomušnosti, saj je bila trgatve vedno veselo opravilo – sklepno dejanje celoletnih prizadevanj in napornega dela. Brači so razdeljeni na dve ekipi – na tiste, ki obirajo grozdje in na tiste, ki ga z mletjem in skrbnim beleženjem pripravijo na predajo gospodarju. Ob koncu dogajanje sporočijo količino obranega grozdja, njegovo sladkobo in pridelek predajo gospodarju. Ob sklepu opravila ne pozabijo na vinsko trto. Po tradiciji se ji zahvalijo za pridelek tako, da sočno jagodo z zadnjega grozda nataknejo na odrezano enoletno rozgo vinske trte, »da bi se tudi ona napila žlahtnega soka«. Poskrbijo pa tudi, da se »srečata zadnja brenta ali puta grozdja in prvi koš gnoja« s čemer poudarijo, da po veselem dogodku trgatve ne smemo pozabiti na vinsko trto in priprave na novo letino. V letu 2021 bo opravljena že 35. slovesna mestna trgatev, ki je v tem  obdobju postala javni dogodek z množično udeležbo – tudi do pet tisoč obiskovalcev. Mariborska mestna trgatev predstavlja ohranjanje živega spomina na opravilo, ki je skozi stoletja navduševalo mariborskega meščana.

Stara trta na Lentu – uradno najstarejša trta na svetu

Podatki o starosti stare trte na Lentu so bili posredovani Mednarodnemu uradu za trto in vino, v Parizu leta 2004 pa je bila kot najstarejša doslej znana še vedno rodna vinska trta vpisana v Guinnesovo knjigo svetovnih rekordov.