Tudi KPK in policija nad Novaka zaradi domnevno ponarejenega dokumenta, ki mu je odprl pot do dobro plačane nadzorniške funkcije. Logar (spet) molči.
Z vprašanjem, ali je nadzornik Mladinske knjige Založba Aleš Novak SDH posredoval potvorjen dokument, s katerim je želel dokazati, da je pravočasno odstopil z mesta predsednika mariborskega odbora Demokratov, se bosta, kot kaže, ukvarjali tudi KPK in policija. V stranki molčijo, prav tako v koaliciji, zato pa s kritikami ne skoparijo v opoziciji.
Portal Necenzurirano je danes razkril še eno pomembno podrobnost, ki dodatno krepi sume o antidatiranju Novakove odstopne izjave. V dokumentu, domnevno napisanem 4. januarja letos, je Novak kot naslovnika navedel stranko »Demokrati Anžeta Logarja«, čeprav je stranka takšno ime sprejela šele pozneje. Že pred tem so novinarji ugotovili, da je bila računalniška datoteka odstopne izjave ustvarjena šele 14. julija. Kot je poročal Večer, so bili nad Novakovim domnevnim januarskim odstopom presenečeni celo nekateri člani mariborskega odbora Demokratov, saj naj bi Novak tudi po tem datumu še naprej skliceval in vodil seje. Novak očitke zavrača in vztraja, da je januarja res odstopil, julija pa zgolj ustvaril dokument PDF.
Če se bo izkazalo, da je Novak odstopno izjavo zavestno antidatiral, da bi obšel zakonske omejitve in se dokopal do dobro plačane nadzorniške funkcije, gre za škandalozno ravnanje, ki presega običajno politično kadrovanje in odpira tudi vprašanje kazenske odgovornosti. Novak bi z nadzorniško funkcijo na MK zaslužil več kot 20.000 evrov bruto na leto.
Še posebej zaskrbljujoč je molk Demokratov in njihovega predsednika Anžeta Logarja, ki se sicer rad predstavlja kot zagovornik politične integritete in višjih etičnih standardov. Če so bili dokumenti res prirejeni, potem ne govorimo več o administrativni napaki, temveč o morebitnem zavestnem zavajanju državnih institucij zaradi pridobitve funkcije. Takšno ravnanje bi moralo pomeniti takojšen konec Novakove nadzorniške kariere, Logar pa bi moral javnosti pojasniti, kaj je o domnevnem prirejanju dokumentacije vedel in kdaj je za to izvedel. Politična odgovornost se namreč ne konča pri posamezniku, če strankarsko vodstvo pred očitki o tako resnih nepravilnostih vztrajno molči.